objektivna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - domneva vzročnosti - zveza med škodo in nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo - pravna domneva - domnevna baza - domnevni zaključek - dokazno breme - izpodbijanje dokazne ocene - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Šteje se, da škoda izvira iz nevarne stvari oziroma dejavnosti, vendar le pod pogojem, da je škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo oziroma dejavnostjo. Gre za pravno domnevo, ki jo opredeljujeta dve bistveni, med seboj povezani sestavini: podlago domneve predstavlja dejstvo, to je zveza med škodo in nevarno stvarjo oziroma dejavnostjo, iz katere zakon sklepa na domnevni zaključek, to je obstoj vzročne zveze. Pravna domneva olajšuje dokazovanje, ker ga z neposredno pravno pomembnega dejstva (obstoja vzročne zveze) prenaša na praviloma lažje dokazljivo posredno pravno pomembno dejstvo (obstoj zveze med nevarno dejavnostjo in škodo). Pravna domneva zato ne menja predmeta dokazovanja in ne spreminja razporeditve dokaznega bremena.
revizija – dovoljenost – pomembno pravno vprašanje – možnost stranke izjaviti se o dejstvih - zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Glede vprašanja, ki ga tožnik izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (kdaj mora biti stranki zagotovljena možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki jih prvostopenjski organ navaja v svoji odločitvi), je vrhovno sodišče že v zadevi, opr. št. U 1451/93 z dne 8.3.1995, sprejelo stališče, da ni kršena pravica stranke do izjave, če je drugostopenjski upravni organ dopolnil postopek tako, da je dal stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Stališče sodišča prve stopnje, da z dopolnitvijo dokaznega postopka na drugi stopnji (predložitev dokazil izbrane kandidatke) in s tem, da je bila v dopolnjenem postopku tožniku dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, ni bila kršena tožnikova pravica do izjave v upravnem postopku, ne odstopa od navedene upravno sodne prakse vrhovnega sodišča.
ZPP člen 339, 339/2-14.ZASP člen 1, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94.URS člen 34, 35.ZOR člen 200.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravic osebnosti - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva - čast in dobro ime - duševne bolečine - objava razgaljenih fotografij - soglasje modela - višina denarne odškodnine - založniška pogodba - prenos pravic tretjih oseb
Z založniško pogodbo avtor založniku sicer lahko prenese (svojo) avtorsko pravico oziroma pravico do objave avtorskega dela (fotografij kot takih, ki predstavljajo individualno intelektualno stvaritev avtorja), ne more pa z njo (brez soglasja) prenašati pravic tretjih oseb vključno z osebnostno pravico do varovanja lastne podobe.
Toženec ni imel soglasja tožnice za objavo izzivalnih fotografij, kar mu je bilo znano pred samo objavo, in je fotografije kljub temu objavil. Toženčevo dejanje predstavlja nedopusten poseg v tožničine osebnostne pravice, ki je pri tožnici povzročil duševne bolečine, zaradi katerih je upravičena do primerne safisfakcije.
ZGO-1 člen 190, 190/1. ZUN člen 54, 54/2.ZVPoz člen 22, 22/1-2, 23, 23/1-1, 68.
lokacijsko dovoljenje – varstvo pred požarom – soglasje inšpekcije za varstvo pred požarom
ZVPoz, kot je veljal v času izdaje odpravljenega prvostopnega upravnega akta, je v 2. točki prvega odstavka 22. člena določal, da je treba pri načrtovanju in izvajanju prostorskih planskih aktov upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev. V 1. točki prvega odstavka 23. člena pa je ZVPoz določal, da se morajo pri projektiranju in graditvi objektov, napeljav, opreme in postrojev ter pri izdelavi naprav in izdelkov upoštevati ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa ukrepi za zmanjšanje možnosti nastanka požara. Že iz navedenega izhaja, da mora lokacijska dokumentacija vsebovati tudi rešitve glede požarne varnosti.
predkupna pravica občine – potrdilo o (ne)obstoju predkupne pravice – sklep o prekinitvi postopka – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – ničnost upravnega akta – izrek ničnosti po uradni dolžnosti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, ki izhaja iz določbe 2. in 5. člena ZUS-1, namreč, da izpodbijani akt- sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, da ni sklep, s katerim bi bil postopek končan (1. odstavek 5. člena ZUS-1), in da ni sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožnikovo tožbo kot nedovoljeno na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1. Po tej določbi namreč sodišče zavrže tožbo s sklepom, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, v zvezi s tožnikovim predlogom, da se izpodbijani upravni akt izreče za ničnega po uradni dolžnosti (2. odstavek 37. člena ZUS-1), da tako odločitev lahko sprejme le, če je upravni spor dopusten, kar pa v obravnavanem primeru ni.
revizija – dovoljenost revizije – pravniški državni izpit – postulacijska sposobnost
Ob upoštevanju pravnega mnenja, sprejetega na Občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 26.6.2002, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.
Vrhovno sodišče je na Občni seji 15.10.1980 sprejelo pravno mnenje, da pogodba, s katero ena stranka za življenja izroči vse premoženje drugi stranki, ta pa se jo zaveže preživljati do njene smrti, ni pogodba dednega prava, pač pa pogodba civilnega prava. Pač pa je bila analogna uporaba pravil ZD o pogodbi o dosmrtnem preživljanju v sodni praksi zaradi specifičnosti tovrstnih razmerij uveljavljena predvsem v zvezi z razvezo ali spremembo preužitkarske pogodbe.
Sprememba preživljančevih pravic v dosmrtno denarno rento je glede na vse okoliščine (ko izvrševanje pogodbe zaradi tožnikovega odhoda v dom ne pride več v poštev, razveza pogodbe pa zaradi vmesne nadaljnje odtujitve premoženja tudi ne in ko tožnik ni upravičen do subvencije oskrbnine, ki presega njegovo pokojnino, ravno zaradi s tožencem sklenjenega dednega dogovora ter mu po podatkih spisa razliko doplačujeta sestri, čeprav so vsi "pravi" bratje in sestre tožnika svoje deleže odstopili tožencu zato, da bi skrbel za invalidnega brata pravilna odločitev.
upravni spor – odškodninski zahtevek - dovoljenost
Zahtevek za plačilo odškodnine je tudi po presoji vrhovnega sodišča akcesoren zahtevek, ki ga tožnik ne more uveljavljati kot samostojni zahtevek v upravnem sporu oziroma ga ne more uveljavljati, ne da bi postavil temeljni zahtevek v tožbi.
ZOR člen 210, 210/1, 210/2. ZPP (1977) člen 129, 129/4, 333, 450.ZPP člen 319.
neupravičena pridobitev - vrnitev danega - plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe - učinki pravnomočnosti - res iudicata - ponovno razpravljanje o utemeljenosti sodne odločbe
Tožnik s tožbo na temelju neupravičene obogatitve ne more zahtevati vrnitve plačanega zenska, saj ga je plačal na podlagi pravnomočnega plačilnega naloga.
O pravnomočno razsojeni stvari se v skladu s 333. členom ZPP (1977) oziroma 319. členom ZPP ne more ponovno odločati, o utemeljenosti odločitve pa ne ponovno razpravljati (razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi), zato po pravnomočnosti sodne odločbe ni mogoče uveljavljati, da sodišče ni odločilo pravilno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004402
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
S tem, ko se vložnik spušča v dokazno oceno sodišča, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa v postopku odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti ni dopustno.
vrnitev zaplenjenega premoženja - ovire za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - zaključek postopka lastninjenja - vsebina izreka odločbe nepravdnega sodišča
Ker se v nepravdnem postopku ne odloča o postavljenem zahtevku marveč o ureditvi določenega razmerja ali stanja, v izreku odločbe ni treba zavrniti predlogov, ki jim sodišče ni ugodilo.
Glede na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da začasna odredba o prepovedi lastninskega preoblikovanja glede spornega dela nepremičnine ni bila izdana, in da je postopek lastninskega preoblikovanja druge nasprotne udeleženke tudi glede nepremičnine zaključen, je odločitev sodišča prve stopnje, da vrnitev spornega dela nepremičnine v naravi ni možna, materialnopravno pravilna.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 83, 83/2-2, 89.ZPP člen 11.
carine - združitev revizijskih postopkov - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje - obnova carinskih postopkov
Ker bi obravnavane zadeve lahko združilo v enotno obravnavanje in odločanje že sodišče prve stopnje in ker Vrhovno sodišče ocenjuje, da ni utemeljenih razlogov zoper združevanje postopkov na revizijski stopnji, je - ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1) - smiselno uporabilo določbo 42. člena ZUS-1 in obravnavane postopke samo združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - odreditev pripora - vabilo obdolžencu na glavno obravnavo – rok za pripravo obrambe
Čeprav obtožencu od vročitve vabila do razpisanega naroka glavne obravnave ni zagotovljen 8-dnevni rok za pripravo obrambe, se je na vabilo sodišča dolžan odzvati.
premoženjska razmerja med zakonci – posebno premoženje – razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – utemeljitev revizijskih navedb – standard obrazloženosti odločbe – dokazovanje – izvedenec - razlogi za postavitev novega izvedenca – zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca
Dolžnost sodišča po postavitvi novega izvedenstva je podana le izjemoma in ob tem še dodatno omejena iz taksativno naštetih razlogov (prim. drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). To stori sodišče namreč le takrat, če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo, če je izvid enega ali več izvedencev nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.
denacionalizacija - revizija – dovoljenost – vrednost izpodbijanega dela - pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice za stranko – trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up-858/08 z dne 3.6.2008 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zakonski znaki kaznivega dejanja
Storilec kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili je tudi tisti, ki neupravičeno, to je v nasprotju s predpisi, prenaša substance ali preparate, ki so razglašeni za mamila, z namenom prodaje.
Taksativno naštevanje posameznih vrst objektov, za katere je dovoljena nadomestna gradnja, kaže na omejevanje nadomestne gradnje tudi v smislu istovrstnosti objekta glede namembnosti. Dopustnost nadomestne gradnje je presojati tudi v odvisnosti od obstoječega objekta, ki naj se nadomesti.
ZPP člen 153, 153/3, 236, 254, 254/2, 254/3, 283, 370, 370/3.OZ člen 1060.ZOR člen 277.
posojilna pogodba – vračilo posojila – zavrnitev dokaznega predloga – plačilo predujma – dokaz z izvedencem – naslov priče - zaslišanje priče – zamudne obresti – prenehanje obveznosti – prepoved ultra alterum tantum – vpliv odločbe ustavnega sodišča
Nižji sodišči sta pravilno zavrnili izvedbo dokaza z izvedencem, saj toženec v roku, ki mu ga je sodišče že podaljšalo, ni založil predujma za njegovo izvedbo. Toženec je bil opozorjen na posledice neplačila predujma in poučen, da lahko zaprosi za oprostitev plačila predujma pri organu za brezplačno pravno pomoč, česar ni storil.
Priča je bila na narok za glavno obravnavo večkrat neuspešno vabljena, toženec pa ni vedel povedati, kje se priča nahaja oziroma njenega točnega naslova, zato ni zadostil zahtevi iz 236. člena ZPP, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče tudi ta dokazni predlog pravilno zavrnilo. Toženec ni predlagal oprave uradnih poizvedb o prebivališču priče, kar bi lahko storil.
Upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča Up-33/05-21 z dne 6.3.2008 in obseg revizijskega izpodbijanja je revizijsko sodišče sodbi nižjih sodišč v obrestnem delu zahtevka spremenilo tako, da obresti prenehajo teči z dnem, ko so dosegle navedena zneska.