ZTLR člen 25. ODZ paragraf 418. Uredba o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev (1951) člen 5. Ustavni amandma k Ustavi SRS 1974 številka IX točka 6, 6/2.
gradnja na tujem zemljišču - družbena lastnina - državna lastnina - dovoljenje lastnika - trajni objekti - začasni objekti
Ob dejstvu, da je dovoljenje dano s strani pravne osebe, ki je upravljala posestvo v državni lastnini, veljalo vse do sklenitve pogodbe med toženima strankama z dne 9.12.1994, pravna prednika tožeče in prve tožene stranke pa sta se sporazumela za gradnjo trajnega objekta, stavbe ni mogoče obravnavati le kot začasen objekt.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti - ponarejena izjava na računu - subjektivni rok za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - verodostojnost potrdila o poreklu - pooblastilo ministra državni podsekretarki - položaj špediterja v carinskem postopku - pooblaščenec po zaposlitvi
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 75, 75/2, 85, 85/1.ZPP člen 11.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – združitev revizijskih postopkov
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
ZUS člen 85, 85/1-1, 85/1-2, 85/1-3, 85/1-7, 85/1-9.ZUS-1 člen 96, 96/1-1, 96/1-2, 96/1-9, 16, 16/1-3.
obnova sodnega postopka – obnovitveni razlog
Odločilna dejstva je pritožbeno sodišče ugotovilo na podlagi podatkov in listin v spisu, pri odločitvi pa je upoštevalo trditve, ki jih je postavila sama tožeča stranka. Nestrinjanje z dokazno oceno sodišča pa ni obnovitveni razlog. Zato obnovitvenega razloga po 1. točki 1. odstavka 85. člena ZUS (sedaj 1. točka 1. odstavka 96. člena ZUS-1) stranka ne more utemeljevati. S pavšalnim sklicevanjem na obnovitvena razloga iz 3. in 7. točke 1. odstavka 85. člena ZUS, brez ustrezne trditvene podlage, pa predlagatelj tudi ni izkazal verjetnosti obstoja navedenih obnovitvenih razlogov. Obnovitveni razlog po 9. točki 85. člena ZUS (sedaj 9. točki 96. člena ZUS-1) lahko uveljavlja le prizadeta oseba (3. alinea 16. člena ZUS-1), ki bi morala biti udeležena v postopku, pa ji sodišče tega ni omogočilo. Predlagatelj tega obnovitvenega razloga ne more uveljavljati, saj je bil v prvotnem postopku tožnik.
Ker je bilo premoženje na podlagi 11. člena ZDen podržavljeno dedičema po pokojni B.B., bi tožnica bila upravičena do vrnitve premoženja, če bi dedičema bilo po 9.5.1945 priznano jugoslovansko državljanstvo. Če pa jima to državljanstvo ni bilo priznano, je v smislu 12. člena ZDen upravičenec dedičev zakonec ali njegov dedič prvega dednega reda, če je tudi njima bilo priznano jugoslovansko državljanstvo, kar pa v dosedanjem postopku ni bilo zanesljivo ugotovljeno
načelno mnenje – poseg v človekove pravice - začasna odredba
Tožnik je v zahtevi za izdajo začasne odredbe namreč navedel, da zaradi objavljenega spornega načelnega mnenja močno duševno trpi, prizadeta sta njegova čast in dobro ime, povzroča mu obsojanje s strani okolice, sodelavcev in njemu bližnjih ljudi; povzroča mu celo tudi že zdravstvene težave. Teh trditev pa v obravnavanem primeru, ko je predmet upravnega spora presoja zakonitost posega v ustavno pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS) in enakega varstva pravic (22. člen URS), po presoji vrhovnega sodišča ni mogoče zavrniti kot preveč pavšalnih.
carine - revizija - pavšalne navedbe o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost
Tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ker je revidentka le pavšalno navedla, da vlaga revizijo po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, revizije ni mogoče dovoliti.
gradbeno dovoljenje – sprememba gradbenega dovoljenja – skrajšani ali redni postopek – požarna varnost
Ker gre v obravnavani zadevi za spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem z dne 2.9.2003, ti pogoji pa se nanašajo na požarno varnost rekonstruiranega objekta in sosednjih objektov, se po presoji pritožbenega sodišča glede na naravo pogojev navedeno gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo to dovoljenje izdano.
Revizija – dovoljenost - trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 63, 63/1, 83, 83/2-2.ZUP člen 28, 28/2, 260, 260/1-1, 260/1-5.ZPP člen 11.
revizija – dovoljenost - pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – obnova carinskega postopka – združitev revizijskih postopkov
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
zavrženje tožbe – izločitev uradne osebe – procesni sklep – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – dopustnost upravnega spora
Sklep, s katerim je tožena stranka odločila o zahtevi za izločitev uradne osebe iz postopka, je procesni sklep in se z njim ne odloča o materialni pravici, obveznosti ali tožnikovi pravni koristi. Zato ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (2. odstavek 5. člena ZUS-1).