pogodba o delu - izpolnitvena zamuda - razlaga pogodb - ugotavljanje pogodbene volje strank - standard obrazloženosti odločbe pritožbenega sodišča
Materialnopravna kršitev bi mogla biti utemeljena le, če sodišče pri ugotavljanju skupne volje pogodbenih strank ne bi upoštevalo vodil, ki jih za razlago pogodbe določa zakon, tega pa izpodbijani sodbi ni mogoče očitati.
Izpodbijana sodba je vzela v ozir tako pritožnikovo razumevanje pogodbenega dogovora o popustu pri ceni kot tudi pritožbene navedbe o preveč zaračunanih posameznih delih, pri odgovoru nanje pa se je sklicevala na stališča, zavzeta v sodbi sodišča prve stopnje. Glede na to ni pomanjkljiva v taki meri, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti.
azil – zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito - preganjanje
Čarovništvo, na katerega se tožnik sklicuje in zaradi katerega naj bi zapustil izvorno državo, je torej v obravnavani zadevi povezano s premoženjskim sporom, ki ga je tožnik imel s svojimi strici, in ga zato ni mogoče šteti za dejanje preganjanja v smislu določb ZMZ in Ženevske konvencije o statusu beguncev.
carine - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - obnova carinskega postopka - naknadni obračun carinskega dolga
Naknadno preverjanje carinskih deklaracij o določbah CZ (in na podlagi tega naknadni obračun carinskega dolga) ne izključuje izvedbe obnove carinskega postopka po določbah ZUP (če so za to izpolnjeni zakonski pogoji). V obravnavanem primeru je bil carinski postopek obnovljen po določbah ZUP, zato revidentkino sklicevanje na določbe CZ o naknadnem obračunu carinskega dolga ni relevantno. Tudi o neenotnosti sodne prakse zato ni mogoče govoriti.
CZ (1976) člen 19, 24, 24/1, 50, 56, 56/1, 56/2, 277. CZ (1990) člen 19, 19/1-9, 24, 24/1, 53, 53/2, 59, 59/1, 59/2, 260. CZ (1995) člen 182.
carine - brezcarinski uvoz surovin in reprodukcijskega materiala - pogoji za brezcarinski uvoz - neizpolnitev pogojev - nastanek - carinskega dolga - naknadni obračun carinskega dolga - zastaranje pravice do izterjave carine - pretrganje zastaranja - časovna veljavnost predpisov
Obračun carinskih dajatev zaradi neizpolnjevanja pogojev za brezcarinski uvoz iz 53. člena CZ (1990) ni obračun dajatev na podlagi poznejšega preverjanja podatkov o uvoženem blagu iz 260. člena CZ (1990).
CZ (1976) člen 19, 24, 24/1, 50, 56, 56/1, 56/2, 277. CZ (1990) člen 19, 19/1-9, 24, 24/1, 53, 53/2, 59, 59/1, 59/2, 260. CZ (1995) člen 182.
carine - brezcarinski uvoz - nastanek carinskega dolga - zastaranje pravice do izterjave carine - veljavnost predpisov
Obračun carinskih dajatev zaradi neizpolnjevanja pogojev za brezcarinski uvoz iz 53. člena CZ (1990) ni obračun dajatev na podlagi poznejšega preverjanja podatkov o uvoženem blagu iz 260. člena CZ (1990).
odmera sodnih taks ob umiku tožbe - umik tožbe po volji stranke - umik tožbe zaradi pravne fikcije - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
Ni utemeljeno sklicevanje tožeče stranke na tretji odstavek 32.a člena ZST, ki za primere, ko se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa ni bila plačana oziroma ker ni bilo predloženo dokazilo o plačilu takse, določa plačilo le četrtine dolžne takse in oprostitev plačila kazenske takse. V obravnavanem primeru je namreč prišlo do umika tožbe po volji stranke (takšne primere ureja drugi odstavek 32.a člena ZST) in ne do umika zaradi pravne fikcije.
CZ (1990) člen 24, 234, 234/2. CZ (1976) člen 24, 56, 249, 249/2.
zastaranje izterjave carinskega dolga - absolutno zastaranje - relativno zastaranje - zastaranje odmere carinskega dolga - tranzitni postopek
CZ za zastaranje pravice do izterjave carine (ne pa njene odmere) določa relativni petletni in absolutni desetletni zastaralni rok, kar pomeni, da mora carinski organ v okviru desetletnega absolutnega zastaralnega roka izpeljati celotni postopek odmere carinske obveznosti. Glede na to, da je carinski dolg nastal dne 12.7.1995, je bilo relativno zastaranje pretrgano z izdajo prvostopenjske odločbe dne 3.12.1998, ki je postala izvršljiva pred potekom absolutnega zastaranja. Ker je drugostopenjski carinski organ izdal odločbo dne 29.12.2003, torej znotraj absolutnega zastaralnega roka, navedbe tožeče stranke glede zastaranja niso utemeljene.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo po odpravi odločbe - upravni organ kot revident
V obravnavani zadevi ima tožena stranka položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje, dolžnost ravnanja po pravnomočni sodni odločbi pa ne more predstavljati pravnega interesa za revizijo.
Ni utemeljeno sklicevanje tožeče stranke na 3. odstavek 32.a člena ZST, ki za primere, ko se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa ni bila plačana oziroma ker ni bilo predloženo dokazilo o plačilu takse, določa plačilo le četrtine dolžne takse in oprostitev plačila kazenske takse. V obravnavanih primerih je namreč prišlo do zavrženja tožb zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zanje (takšne primere ureja 1. odstavek 32.a člena ZST), saj tožeča stranka pred njihovo vložitvijo drugostopenjskega upravnega organa ni pozvala, naj odloči o njenih pritožbah (kot zahteva 2. odstavek 26. člena ZUS).
Vprašanje, ki ga tožeča stranka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje, saj ga je glede na dikcijo ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve, ki pa je v obravnavanem primeru vprašanje, ali carinski dolg obračunati v skladu z določbami o naknadnem obračunu carine po CZ ali na podlagi določb o obnovi postopka po ZUP. O tem vprašanju pa je Vrhovno sodišče že večkrat zavzelo enako stališče, od katerega izpodbijana sodba ne odstopa.
preferencialna obravnava carinskega blaga - ugodnosti na podlagi porekla blaga - ugodnosti na podlagi preferenčnih kvot - naknadna sprememba podatkov v carinski deklaraciji - potrdilo o poreklu blaga
Uveljavljanje ene ugodnosti namesto druge v carinski deklaraciji (v obravnavanem primeru uveljavljanje ugodnosti na podlagi porekla blaga (s predložitvijo potrdila v pritožbenem postopku) namesto ugodnosti na podlagi preferenčnih kvot) pomeni spremembo podatkov v carinski deklaraciji, ta pa po 3. točki drugega odstavka 50. člena CZ v obravnavani zadevi ni več mogoča, ker je bilo blago že sproščeno izpod carinskega nadzora.
ZGO-1 člen 54, 54/2-1, 66, 66/1-1.ZUS-1 člen 59, 59/2, 73, 73/1, 75, 75/1-3, 107, 107/1.ZUP člen 6, 99.
gradbeno dovoljenje – podaljšanje roka za dopolnitev vloge v upravnem postopku – izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča upravičenja za podaljšanje roka ni moč vezati na neko negotovo dejstvo, za katero se ne ve, ali se bo sploh uresničilo in kdaj se bo uresničilo, kot to skušata storiti tožnika, sklicujoč se na morebitne spremembe prostorskih predpisov, zato je bila njuna zahteva za podaljšanje roka za dostavo projekta pravilno zavrnjena. Ker tožnika zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja v roku, ki ga je določil upravni organ, nista dopolnila s predložitvijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je obvezna sestavina zahteve, kot to določa 1. točka drugega odstavka 54. člena ZGO-1, je upravni organ pravilno zavrgel zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, saj vsebinsko o zahtevi ni mogel odločiti.
ZUS-1 člen 75, 85, 85/1, 86. ZST člen 13, 23, 25, 25/1, 25/2.
oprostitev - upravne in sodne takse
Revizijski ugovor, da sta tožena stranka in sodišče prve stopnje napačno ugotovila njegovo premoženjsko stanje in premoženjske razmere, kar je imelo za posledico zavrnitev predloga za oprostitev plačila upravnih taks, predstavlja ugovor nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. To je nedovoljen revizijski ugovor in z njim revident revizije ne more utemeljevati, saj sta na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje tako stranka kakor tudi sodišče vezani in to presega okvir možne presoje v revizijskem postopku. Sodišče prve stopnje je glede predloga za taksno oprostitev pravilno odločilo, saj tožnik, kljub pozivu, ki mu ga je poslalo v zvezi z njegovim predlogom za to oprostitev, ni predložil listin, ki jih zahteva 13. člen Zakona o sodnih taksah (ZST). Dokazno breme za izkazovanje premoženjskih razmer je na strani predlagatelja, ki mora le-te izkazati z listinami, ki jih določa navedena določba.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 83, 83/2-2, 89.ZPP člen 11, 11/1.
združitev revizijskih postopkov - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - naknadni obračun carinskega dolga - obnova carinskega postopka - zavrženje revizije
Naknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ (in na podlagi tega naknadni obračun carinskega dolga) ne izključuje izvedbe obnove carinskega postopka po določbah ZUP (če so za to izpolnjeni zakonski pogoji). V obravnavanih primerih je bil carinski dolg obračunan v skladu z določbami CZ o naknadnem obračunu carinskega dolga, zato revidentovo sklicevanje na določbe ZUP o obnovi postopka ni relevantno.
zavrnitev zahtevka za delno legalizacijo objekta – nejasen izrek odločbe – bistvena kršitev določb postopka
Ker izpodbijane sodbe glede tožnikovih ugovorov, ki se nanašajo na legalizacijo izzidka in na odmik tega izzidka od parcelne meje (od katerega je odvisna presoja pravilne uporabe materialnega prava), ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
vrnitev v prejšnje stanje – bolezen kot opravičen vzrok
Sama bolezen (tudi če je stranka bila odsotna z dela in je to tudi potrjeno s potrdilom zdravnika) brez navedbe, za kakšno bolezen gre, še ne predstavlja opravičenega razloga za zamudo, če seveda ni imela za posledico nesposobnosti stranke poskrbeti za sestavo in oddajo vloge.
revizija - dovoljenost - vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse - trditveno in dokazno breme
V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o odstranitvi objekta, zato dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev. Za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (2. točka 2. odstavka 83. člena ZUS-1) gre po presoji revizijskega sodišča praviloma, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. Po ustaljeni sodni praksi revizijskega sodišča pa mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.