dovoljenost revizije - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča - nezakonitost sklepa sodišča - zavrženje revizije
Potek časa sam po sebi (in z njim povezana sprememba vrednosti denarja) ne utemeljuje strankine spremembe vrednosti spornega predmeta. Do take spremembe lahko pride le ob spremembi tožbe ali v okoliščinah iz tretjega odstavka 44. člena ZPP.
Revizijsko sodišče pri ugotavljanju pravice do revizije samostojno presoja vrednost spornega predmeta in pri tej presoji ni vezano na sklep prvostopenjskega sodišča, če ta sklep oceni za nezakonit, ker je bil izdan prepozno.
V upravnem sporu se lahko akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbijajo le, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan. V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati tistih aktov, ki odpravijo ali razveljavijo upravni akt, postopek odločanja pred pristojnimi upravnimi organi pa se nadaljuje na podlagi vrnitve v ponovno odločanje.
Dokazni standard gotovosti se zahteva za celotno dokazno gradivo in ne le za posamezen dokaz. Zato na primer prepoznava storilca, četudi ne izraža gotovosti, ali izvedensko mnenje, ki je dano le na določeni stopnji verjetnosti, nikakor nista brez dokazne vrednosti oziroma teže.
Tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, svojo pravico, da je pri preiskavi navzoč, lahko uresničuje sam ali preko zastopnika; ta je lahko odvetnik, ali odrasel družinski član tistega, čigar stanovanje se preiskuje.
Toženca sta kot dva od treh solastnikov poslovnega prostora dovolila družbi, katera edina družbenika sta, uporabo spornega poslovnega prostora. Vedela sta, da s tem posegata v tožnikov solastninski delež in nista bila v dobri veri. Samo v njuni domeni je bil tudi dogovor z najemojemalcem o višini koristi. Zato je pravilna materialnopravna presoja tako glede pasivne legitimacije kot poštenosti obeh tožencev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004562
ZKP člen 364, 364/7, 372, 372/1-1, 424, 424/1.KZ člen 217, 217/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - goljufija - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Z lažno obljubo vrnitve izposojenega zneska v razmeroma kratkem času, ki ji je oškodovanec po ugotovitvi sodišča verjel in obsojencu izročil denar, je očitek lažnega prikazovanja dejanskih okoliščin kot znaka kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ v izreku izpodbijane sodbe dovolj konkretiziran.
denacionalizacija - revizija - dovoljenost - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - razpolaganje s premoženjem glede - katerega obstaja dolžnost vračila
Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden o tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Glede na izrecne navedbe tožene stranke v pritožbi ter odgovoru na pritožbo tožeče stranke, da bi tožena stranka ves krompir, kljub steklavosti, odkupila, se izkaže ukvarjanje sodišč prve in druge stopnje z razlogi, zaradi katerih je do steklavosti prišlo in s tem povezano porazdelitvijo odgovornosti za nepotrebno in je zato tudi zmoten zaključek sodišča druge stopnje, da je treba odgovornost za to bolezen krompirja porazdeliti med pravdni stranki.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe – predhodni preizkus tožbe – vročitev – prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožeče stranke. Upravni akt, ki je lahko predmet presoje v upravnem sporu, mora tako glede na navedeno določbo 2. člena ZUS-1 izpolnjevati tako formalni kot materialni kriterij za pojem upravnega akta. Po materialnem kriteriju so upravni akti le tisti, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Ker tožeča stranka v danem roku 15 dni ni dopolnila tožbe, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo ter se pri tem oprlo na določbo 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, saj je tožeča stranka izpodbijala akt, ki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Ker je bilo premoženje podržavljeno v času, ko so bili nekdanji lastniki še živi, uporaba 11. člena ZDen ni mogoča. 11. in 12. člen ZDen, v katerih so določene izjeme od pravila iz 1. odstavka 9. člena ZDen, je treba razlagati ozko in jih uporabiti le za primere, katerih dejansko stanje izrecno ustreza zakonskemu dejanskemu stanu navedenih členov.
načelo formalnosti postopka - vpis dolžnikove lastninske pravice
Vpis dolžnikove lastninske pravice po četrtem odstavku 168. člena ZIZ opravi zemljiškoknjižno sodišče.
Zgolj obstoj izvirnika listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, in sklicevanje na zbirko listin ne zadostuje za vknjižbo po četrtem odstavku 168. člena ZIZ. V položaju, ko takšna listina sicer obstaja, je pa upnik nima, je 168. člen ZIZ pravna podlaga za tožbo, s katero upnik zahteva vpis lastninske pravice na dolžnika (peti odstavek navedenega člena).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - stvarna pristojnost - sprememba obtožbe na glavni obravnavi
Če državni tožilec spremeni obtožbo na glavni obravnavi, tako da je po spremenjeni obtožbi za sojenje pristojno okrajno sodišče, to ne vpliva na stvarno pristojnost okrožnega sodišča.
Dokaznemu standardu obrazloženosti drugostopenjske sodbe je zadoščeno, če višje sodišče ne ponavlja argumentov prvostopenjske sodbe, če se z njimi strinja in jim zato zgolj pritrdi.
ZSS člen 24, 26, 27, 27/3, 27/4, 28, 28/1, 32, 34, 34/1.ZUS-1 člen 65, 65/1, 94, 94/1.ZUP člen 252, 252/1.
sodniško napredovanje – napredovanje na položaj svetnika okrajnega ali okrožnega sodišča – hitrejše napredovanje – uvrstitev v plačilni razred – datum napredovanja
Hitrejše napredovanje po četrtem odstavku 27. člena ZSS je časovno gledano vezano na siceršnje redno napredovanje, saj okrajni oziroma okrožni sodnik napreduje na položaj svetnika takrat, ko bi sicer redno napredoval, ob dodatnih pogojih, da je pred tem že dopolnil starost petinštiridesetih let in da je z oceno sodniške službe za zadnje 3-letno obdobje ugotovljeno izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje.
CZ (1976) člen 19, 24, 191, 249, 249/2, 295. CZ (1990) člen 19, 19/1-7, 24, 24/1, 193, 234, 234/2, 281. CZ (1995) člen 182.
tranzit blaga - nastanek dolga - sprostitev v prost promet - veljavnost predpisov - ponarejena potrditev izstopa blaga
Ker carinsko blago, za katerega je bil dovoljen tranzit blaga, ni bilo predloženo namembnemu carinskemu organu oziroma je bila potrditev izstopa lažna, je carinski dolg nastal v skladu s 7. točko 1. odstavka 19. člena (oziroma 19. člena CZ 1976), ki za tranzitno blago določa, da obveznost carine nastane, če deklaracija ni predložena z dnem, ko je bilo blago dano v prost promet, v trenutku, ko bi moralo biti blago predano namembni carinarnici.
V primeru, če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži ustreznih listin, takšna vloga formalno ni nepopolna in jo je mogoče obravnavati po vsebini, zato sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno poslati tožniku njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks v dopolnitev. Sodišče prve stopnje je zato o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse pravilno odločilo na podlagi predloženih podatkov, na podlagi katerih pa ni moglo z gotovostjo ugotoviti višine dohodka na člana tožnikovega gospodinjstva oziroma je pravilno ocenilo, da tožnik ni uspel dokazati upravičenosti do taksne oprostitve.
ZIZ člen 40c, 40, 40/3. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 23.ZPP člen 112.
spor o pristojnosti - začetek izvršilnega postopka - izključna pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Stranke lahko vloge oddajo neposredno pri sodišču ali priporočeno po pošti. V obeh primerih je odločilen dan, ko sodišče vlogo sprejme. Le pri vlogah, ki so vezane na rok, in pri določeni kategoriji oseb, ZPP v 112. členu določa drugačna pravila. Ker vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni vezana na rok, zanj velja splošno pravilo, da je vložen takrat, ko prispe na sodišče.
bianco menica - menično pooblastilo - zapadlost menice - datum izdaje menice - nepravilna izpolnitev menice - oznaka dospelosti - zapadlost terjatve - prenehanje menične obveznosti - zastaranje terjatve - ugovor iz temeljnega posla
V tem konkretnem primeru, kjer sta remitent in trasant tudi upnik in dolžnik iz temeljnega posla, menična obveznost ni postala abstraktna, temveč je ostala kavzalna (vezana na temeljni posel) in je zato tožena stranka zoper tožnika ohranila ugovore iz temeljnega posla (tudi ugovor zastaranja).
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo dispozitivnosti - obseg preizkusa - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja le zakonski razlog, zaradi katerega jo je mogoče vložiti, ne navede pa okoliščin oziroma ravnanja, ki tvorijo kršitev, ki jo kot zakonski razlog uveljavlja, sodišče ni dolžno in niti ni pooblaščeno samo preizkušati, ali niso bile v postopku oziroma sodbi storjene kršitve takšne vrste, na kakršne se na splošno sklicuje zahteva.
ZUN člen 54, 54/2. ZUS člen 16, 16/1, 23, 23/3, 64, 64/3, 80, 80/3-3.ZUS-1 člen 104.ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/2.
lokacijsko dovoljenje za legalizacijo objekta - zavrnitev izdaje lokacijskega dovoljenja - skladnost objekta s prostorskim izvedbenim aktom - razlaga pogojev iz prostorskega izvedbenega akta - zastrtost vedute in osončenja - obvezna razlaga občinskega sveta - povrnitev stroškov upravnega spora - načelo uspeha
Lokacijsko dovoljenje se izda v skladu s pogoji, ki jih določa PUP; če upravni organ razlaga določbe PUP v nasprotju z obvezno razlago PUP, je podan razlog za odpravo njegove odločbe.