KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004445
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 256.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - obseg preizkusa pritožbenih navedb – ponarejanje listin – javna listina – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po prvem odstavku 395. člena ZKP mora sodišče druge stopnje presoditi relevantne navedbe pritožbe. Kršitev te določbe ni bistvena kršitev določb postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč je bistvenega pomena v smislu 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP samo, če je vplivala ali bi lahko vplivala na pravilnost ali zakonitost sodbe.
URS člen 160, 160-7. ZUS člen 34, 34/1-1. ZSZ člen 57, 57/2.
zavrženje tožbe – pristojnost Ustavnega sodišča – spor med lokalno skupnostjo in državo
Ker je za spore med lokalno skupnostjo in državo pristojno Ustavno sodišče, obravnavanje spornega vprašanja pa ne spada v sodno pristojnost Upravnega sodišča RS in tudi drugega sodišča ne, se tožba zavrže na podlagi 1. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
ZZK-1 člen 3, 3/1-1, 3/1-5, 31, 40, 115, 148, 148/1, 161. SPZ člen 7, 8, 16, 18. ZENDMPE člen 44.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna uporaba materialnega prava - vknjižba lastninske pravice - sodna poravnava kot podlaga za vknjižbo - identifikacijski znak nepremičnine - načelo specialnosti - načrt parcelacije - predmet stvarnih pravic
Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja površine zemljišča parcele, v zvezi s katero je predlagan vpis.
Del zemljiške parcele oziroma več delov različnih parcel, čeprav natančno opisno določen, brez ustreznega načrta parcelacije ne more biti predmet lastninske pravice ali njenega prenosa oziroma vknjižbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in podpredsednico pristojnega sodišča
Okoliščina, da je stranka postopka brat sodnice za postopanje pristojnega sodišča, ki je tudi podpredsednica sodišča, ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti. Odločanje je v postopku pridržano naravnemu in neodvisnemu sodniku, na katerega nima (pod)predsednik sodišča nobenega vpliva.
Ker je darilna pogodba realen kontrakt, bi morala biti podarjena nepremičnina drugi toženki tudi izročena. Vendar to ni bila niti v pravnem pogledu z vpisom v zemljiško knjigo, niti v dejanskem pogledu. Prvi toženec predmet darilne pogodbe poseduje enako kot pred zapisom pogodbe. Zanj je torej dejanski položaj enak, kot da darilne pogodbe ne bi bilo, ves čas je tudi zemljiškoknjižni lastnik. Zato dogovor obeh tožencev o razveljavitvi darilne pogodbe pomeni le formalno potrditev obstoječega stanja, ne pa pravnega dejanja dolžnika v pomenu 255. člena OZ.
V skladu z določbo 1. odstavka 73. člena ZUS-1 je pritožba zoper sodbo dopustna le, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona.
V 169. členu ZPP, ki se primerno uporablja v upravnem sporu, je v 6. odstavku izrecno določeno, da zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu stranke za oprostitev plačila sodnih taks, ni pritožbe.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen državni pravniški izpit - spor iz razmerij med starši in otroki
V 27. poglavju ZPP, v katerem je urejen postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, ni določbe, ki bi za te spore drugače uredila vprašanje omejitve postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednim pravnim sredstvom.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite – izpolnjevanje pogojev – predložitev novih dokazov
V obravnavanem primeru tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnik ob vložitvi ponovne prošnje za mednarodno zaščito ni predložil niti starih niti novih dokazov, s katerimi bi dokazoval, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito po ZMZ.
Pri kaznivem dejanju žaljive obdolžitve je dokazno breme sicer obdolženčevo, je pa tudi sodišče dolžno ugotavljati resnico v zvezi z obdolženčevimi ugovori, da gre za resnično trditev.
dovoljenost revizije - carina - pravno vprašanje, pomembno za odločitev v konkretni zadevi - pooblastilo ministra - zavrženje revizije
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
ZKP člen 39, 39/1-6, 248, 371, 371/2, 372, 372/1-1, 424, 424/1.KZ člen 392. KZ (1977) člen 130.URS člen 22.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica do nepristranskega sojenja - izločitev - izvedenstvo - izvedenec finančne stroke - obresti - enako varstvo pravic - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - sklenitev škodljive pogodbe - prosto urejanje obligacijskih razmerij - razpolaganje z družbeno lastnino
Če o različnih odločbah v različnih fazah postopka odloča isto drugostopenjsko sodišče kot organ sodne veje oblasti, še ne gre za kršitev pravice do nepristranskega sojenja.
Objekt varstva pri kaznivem dejanju po 145. členu KZ je občutek osebne varnosti. Storilec z resno grožnjo, da bo napadel življenje ali telo oškodovanca, ogroža njegovo varnost, grožnja pa mora biti objektivno zmožna doseči ogroženost drugega.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - goljufija - velika premoženjska škoda - obteževalne okoliščine - preklic pogojne obsodbe
Okoliščine, ki predstavljajo konstitutivni element kaznivega dejanja, je moč upoštevati tudi kot obteževalne okoliščine, če to opravičuje njihova intenzivnost.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - revizija - dovoljenost - vrednost spornega predmeta - hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme
Po 2. odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni sodni praksi vrhovnega sodišča, ki mu pritrjuje tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije (sklep, št. Up 858/08-8 z dne 3.6.2008), je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Res ima po drugem odstavku 377. člena ZOR pretrganje zastaranja kazenskega pregona za posledico tudi pretrganje zastaranja odškodninske terjatve. Vendar kazenski pregon lahko teče le zoper konkretnega storilca. Začne se s procesnim dejanjem (zahteva za preiskavo, obtožni predlog) organa kazenskega pregona zoper določeno osebo. Zato kazenska ovadba zoper neznanega storilca ne vpliva niti na začetek kazenskega pregona, toliko manj torej na njegovo pretrganje.
ZKP člen 370, 370/4, 372, 372/1-5, 372/1-6, 374, 383, 392/5.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - odločba sodišča druge stopnje o pritožbi - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - nepravilna odmera kazni
Če pritožbeno sodišče spremeni odločitev prvostopenjskega sodišča o kazenski sankciji, ni dolžno posebej obrazlagati vseh obtoževalnih in olajševalnih okoliščin, ki jih je pri odmeri kazni upoštevalo, temveč zadostuje, da izpostavi okoliščino, za katero je ocenilo, da je bila z odločbo sodišča prve stopnje premalo upoštevana.
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
davki - revizija - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - vrednost izpodbijanega dela - glavnica in zamudne obresti - pomembno pravno vprašanje - revizija zoper sklep
Po presoji Vrhovnega sodišča se v smislu določbe 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 upošteva zgolj višina glavnice, ta pa v obravnavanem primeru ne presega 20.000,00 EUR, kar pomeni, da revizija po tej določbi ni dovoljena. Glede drugega razloga pa se tožeča stranka zgolj sklicuje na 2. točko 2. odstavka 83. člena ZUS-1, pravnega vprašanja, ki naj bi bilo pomembno, pa ne navaja niti posredno niti opisno.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - opravičilo izostanka - utemeljeno opravičilo - predhodno zaslišanje obdolženca
Eden od pogojev za sojenje v nenavzočnosti je, da je bil obdolženec v redu povabljen in da svojega izostanka ni opravičil, kar pomeni, da je navedel razloge, zaradi katerih se naroka ni oziroma ne bo mogel udeležiti in temu predložil tudi ustrezna dokazila. Sama navedba razloga izostanka za opravičilo ne zadošča.