predkazenski postopek - odvzem prostosti - pridržanje - rok za privedbo k preiskovalnemu sodniku
Čeprav je policija osumljenca k preiskovalnemu sodniku privedla uro in pol po izteku 48-urnega policijskega pridržanja, s tem ni kršila določb 157. člena ZKP, saj se je osumljenec neposredno pred prevzemom zaradi privedbe k preiskovalnemu sodniku v prostorih za pridržanje samopoškodoval in je bil na sodišče priveden brez odlašanja takoj, ko so zdravniki oskrbeli njegove poškodbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – enako varstvo pravic – nasprotje v razlogih sodbe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ustava enakega varstva pravic ne zagotavlja v predkazenskem postopku, saj ne gre za postopek pred sodiščem ali pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih posameznika.
Ko gre za kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine po prvem odstavku 339. člena KZ, bo storilec tuje zemljišče zavzel tako, da ga bo imel za svojega, ga uporabljal, nadzoroval, lastniku onemogočal izvrševanje lastninske pravice, pri čemer je popolnoma jasno, da zavzetja tujega zemljišča, ne da bi se spremenila dejanska oblast nad stvarjo, ne more biti.
ZKP člen 166, 166/1, 178, 178/9, 340, 340/1-1, 371, 371/2.URS člen 29, 29/1-3. EKČP člen 6, 6/3-d.
pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - branje zapisnika o izpovedbi priče
Čeprav prva točka prvega odstavka 340. člena ZKP omogoča branje izpovedb prič brez soglasja strank, je mogoče to določbo uporabiti le takrat, kadar ne poseže v obdolženčeva pravna jamstva v kazenskem postopku, to je tudi v pravico, da zaslišuje in zahteva zaslišanje obremenilnih prič.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, vendar pa mora imeti vsaka omejitev pri izvajanju dokazov ustrezno in legitimno podlago oziroma pri tem, katere od predlaganih dokazov bo sodišče izvedlo, nima diskrecijske pravice.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004477
ZKP člen 238, 240, 299, 299/2, 332, 334, 371, 371/1-11, 372, 372/1-4.KZ člen 3, 247, 247/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - odločilna dejstva - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - odklonitev odgovora na posamezna vprašanja - materialno procesno vodstvo - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - nedovoljeno sprejemanje daril - uporaba milejšega zakona - nesorazmerna nagrada - nedovoljena nagrada
Za kršitev pravice do zaslišanja obremenilne priče gre, če sodišče prepreči priči, da odgovori na vprašanja, ki so povezana z zadevo in pomembna za pravilno in zakonito odločitev, torej so materialnopravno relevantna.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – obvestilo obdolžencu o preiskovalnih dejanjih – nujno preiskovalno dejanje – pravice obrambe – sprememba obtožbe - nova dejstva v pritožbi
Sodišče nima zakonske podlage, da tožilcu ne dovoli spremembe obtožbe, razen če bi tožilec poskušal z zlorabo pravice spraviti obtoženca v neugodnejši procesni položaj oziroma mu neupravičeno otežiti obrambo.
pripor - sklep o priporu - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
V sklepu o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti mora sodišče navesti konkretna dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje na ponovitev istovrstnega, to je specifičnega kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004423
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 325.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je mogoče storiti le s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa, ki v tem primeru predstavljajo dolžnostno ravnanje, na tej podlagi pa sodišče ugotavlja tudi obstoj vzročne zveze med ravnanjem storilca in nastalo prepovedano posledico ter krivdo za storjeno kaznivo dejanje.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost lastnika gostinskega objekta - padec v gradbeno jamo - opozorilni napisi, osvetlitev in fizične pregrade na prepovedanem prehodu - profesionalna skrbnost
Toženec je ravnal z večjo (profesionalno) skrbnostjo, ko je kot gostilničar pri gradnji v gostinskih prostorih poskrbel za pisna opozorila, za osvetljenost in ustrezno fizično pregrado.
Tožeča stranka je na naroku sicer navedla vrednost spornega predmeta, vendar nediferencirano, skupno za vse zahtevke. Taka navedba ni v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP, zato ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/2, 286.ZOR člen 155, 262, 262/1, 262/2, 291, 307.
odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - zmanjšanje premoženja družbe - aktivna legitimacija
Čeprav ni vsaka kršitev premoženjske pravice drugega pravno priznana, temveč le tista, ki povzroči zmanjšanje premoženja oškodovanca ali preprečitev njegovega povečanja, sodna praksa aktivno legitimacijo v podobnih primerih široko presoja. Ob takšnem izhodišču je odločilnega pomena dejstvo, ugotovljeno na prvih dveh stopnjah sojenja, da se je tožeča stranka s posebnim dogovorom zavezala podjetju B. d.o.o. kot plačniku storitve povrniti stroške. Pojem premoženja v pravnem pomenu ne obsega samo stvari, temveč tudi druge premoženjske pravice; enako škoda ni le zmanjšanje količine stvari, katerih lastnik je posamezni subjekt, ampak tudi zmanjšanje obsega vseh premoženjskih pravic, katerih vrednost je mogoče izraziti v denarju. Takšno zmanjšanje premoženja tožeče stranke v tej pravdni zadevi pomeni njena obveznost do družbe B. d.o.o., da ji na podlagi dogovora z dne 1.10.1998 poravna denarno terjatev za ureditev poškodovanega vodovoda.
Z začasno odredbo ni mogoče začasno zadržati nastopa pravnih posledic izdaje odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka iz 2. oziroma 3. odstavka 100. člena ZUreP-1, to je zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi in prepovedi prometa z nepremičninami, za katere je začet razlastitveni postopek, saj te pravne posledice nastopijo po samem zakonu.
Tožnik ni uspel dokazati poledenelosti cestišča niti poseda mostu na mestu, kjer ga je začelo zanašati. Ker gre za okoliščini, ki izhajata iz sfere zavarovanca toženke (vzdrževalca ceste), posledično ni uspel dokazati protipravnosti ravnanja toženke.
Ovira za priznanje tuje sodne odločbe je nemožnost sodelovanja v postopku (96. člen ZMZPP), ne pa tudi opustitev vročitve sodbe prve stopnje. Morebitna opustitev vročitve sodbe prve stopnje je sicer ovira za nastop pravnomočnosti sodbe, vendar pa se v postopku priznanja pravilnost izdanega potrdila o pravnomočnosti ne more preverjati.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - korekcijska dolžnost sodišča - sprememba vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Korekcijska dolžnost prvostopenjskega sodišča pride v poštev pri presoji vrednosti spornega predmeta samo v primeru, če je opravljena najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari. Tožeča stranka v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta kasneje, razen ob spremembi tožbe, ne more (niti sama niti v soglasju s toženo stranko) spreminjati.
mednarodna zaščita - ponovni postopek – ponovna prošnja
Če upravni organ v ponovnem postopku, začetem s ponovno (drugo) prošnjo za mednarodno zaščito, že odloči o prošnji za mednarodno zaščito, sodišče ne more odpraviti njegove odločitve, da niso izpolnjeni pogoji za ponovni postopek.