ZPP člen 180, 180/3, 184, 184/2, 184/3.ZOR člen 540, 540/2, 997, 1001, 1001/2, 1004, 1004/4.
sprememba tožbe - preizkus pravnih podlag po uradni dolžnosti - identiteta tožbenega zahtevka - oblika pogodbe - prodaja z lastninskim pridržkom - poroštvo
Tožbeni zahtevek je identičen - gre za plačilo določenega zneska denarja za prevzeto blago, ki bi ga bila tožnica upravičena zahtevati samo enkrat, ne glede na to, na koliko pravnih podlag se v tožbi sklicuje.
odgovornost države - služenje vojaškega roka - poslabšanje zdravstvenega stanja vojaka
Zakon o obrambi, ki je veljal v času zatrjevanega škodnega dogodka, posebnih določil o odgovornosti države za škodo, ki jo utrpi vojaški obveznik na služenju vojaškega roka, nima, saj napotuje na splošne predpise (prvi odstavek 19. člena ZObr), to je ZOR, po ZOR pa bi bila tožena stranka odgovorna objektivno le, če bi do škode prišlo v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo.
Ker tožniku ni pripadala pravica zahtevati odkup stanovanja, na strani tožene stranke pa ni bilo dolžnosti stanovanje prodati tožniku, z zavrnitvijo sklenitve prodajne pogodbe tožena stranka ni ravnala protipravno, tožnik pa ni utrpel (pravno priznane) škode.
ZPP člen 25, 25/2.ZIZ člen 15, 35, 35/3, 166, 166/1.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnine - začetna kumulacija izvršilnih sredstev - območje, kjer leži nepremičnina
Ker je upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine med več sredstvi izvršbe predlagal tudi izvršbo na nepremičnino, je za odločitev o predlogu izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0011170
ZKP člen 542.ZOR člen 200.
odgovornost države - odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti - duševne bolečine zaradi neutemeljenega pripora
Temelj odškodninske odgovornosti države zaradi neutemeljenega pripora avtonomno ureja ZKP, za odmero odškodnine pa se uporabljajo obligacijsko pravni predpisi.
davki - začasna odredba - težko popravljiva škoda - materialna škoda - plačilo DDV
V upravno sodni praksi je glede težko popravljive škode sprejeto ustaljeno stališče, da materialna škoda sama po sebi ne predstavlja nepopravljive škode - takšne škode zato (kljub morebitnemu uspehu v upravnem sporu) tudi ne predstavlja plačilo DDV. Za izdajo začasne odredbe morajo biti izkazane okoliščine, ki kažejo na to, da bo škoda, ki bo z izvršitvijo akta nastala, težko popravljiva ali nepopravljiva v smislu učinkovitega sodnega varstva v primeru uspeha v upravnem sporu.
tožba zaradi kršitve predkupne pravice - položitev kupnine - procesna predpostavka - nedobrovernost tretjega
Določilo prvega odstavka 512. člena OZ daje predkupnemu upravičencu pravico, da svoje upravičenje uveljavi s tožbo, pri čemer pa položitve kupnine ne določa niti kot pogoj za vložitev tožbe niti kot pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka. Zadoščata zahtevi tistega, katerega predkupna pravica je kršena, da se prenos na tretjega razveljavi in da se stvar pod enakimi pogoji prenese nanj ob nadaljnjem pogoju, da je bila tretjemu predkupna pravica znana oziroma mu ni mogla ostati neznana. T.i. "nedobrovernost" tretjega ne pomeni le vedenja o obstoju predkupne pravice, temveč tudi opustitev potrebne skrbnosti v prometu.
Posledice razveljavitve pogodbe (96. člen OZ) predstavljajo razmerje med strankama izpodbojne pogodbe. Kako bosta to razmerje uredila, ni stvar predkupnega upravičenca in njegovega tožbenega zahtevka.
ZUS-1 člen 31, 32, 32/2, 32/5, 32/6, 74, 74/1. ZDavP-1 člen 121. ZDavP člen 20.
davek na dodano vrednost - začasna odredba - težko popravljiva škoda - prizadetost javne koristi - denarna obveznost - trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni upravnosodni praksi mora stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, in tudi izkazati, da takšna škoda zanjo predstavlja težko popravljivo škodo. Že v zahtevi za izdajo začasne odredbe mora biti zato navedeno vse, kar je pomembno za odločitev, zahtevi pa morajo biti tudi priloženi vsi ustrezni dokazi. Tožnikova zahteva pa ni vsebovala nobenega konkretnega dejstva in nobene konkretne okoliščine ter dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče v obravnavanem primeru sklepati na verjeten nastanek težko popravljive škode. Tožnik bi namreč moral jasno in določno navesti, kaj bi morebitna izterjava dolgovanega zneska pomenila glede na njegovo siceršnje premoženje in za njegovo preživljanje, ne pa, da v pritožbi navaja, da izkazovanje in dokazovanje premoženjskega stanja ni neposredna zahteva, ki bi jo tožnik moral opraviti.
ZM člen 16, 16/2, 31, 31/1, 31/2, 32, 37, 37/1, 42, 47.ZOR člen 366, 366/2.
menično poroštvo - aval - dospelost menice - koledarska menica - dato menica - regres zaradi neplačila - regresna vsota - bianco menica - menična izjava - odpoved zastaranja - zavarovanje, dano za zastarano terjatev - dan za plačilo menice - načelo samostojne menične obveznosti - menična sposobnost
Eno od načel meničnega prava, ki se ne ujema popolnoma z načeli obligacijskega prava, je načelo samostojne menične obveznosti. Menična obveznost vsakega izmed podpisnikov menice je samostojna in ni odvisna od veljavnosti zaveze drugih meničnih podpisnikov. Tudi, če menico izda oseba, ki se ni sposobna menično zavezati, ker je bila izbrisana iz sodnega registra, to ne vpliva na veljavnost obveznosti poroka, ki je menico formalno pravilno podpisal (njegov podpis ni ponarejen). Dejstvo, da torej izbrisana družba ni mogla veljavno pripoznati zastaranega dolga ne vpliva na odločitev o toženčevi obveznosti plačila regresne vsote, saj je menico podpisal (tudi) kot porok.
Od tega, na kakšen način je določen čas dospelosti, je odvisno, kdaj mora imetnik menice slednjo predložiti v plačilo. V konkretnem primeru je družba S. d.o.o. T. prepustila tožnici dokončno izpolnitev dneva dospelosti na meničnem blanketu. Tožnica je kot dan dospelosti na menični blanket zapisala datum 12.5.2003, kar pomeni da je po izpolnitvi vseh ostalih manjkajočih sestavin takšno menico šteti za koledarsko menico in ne za vpoglednico, ki bi jo bilo treba predložiti v plačilo v enem letu od dneva izdaje. Menica, ki je dospela 12.5.2003, je bila izdajateljici predložena istega dne, torej v pravem času, zato tožnica ni izgubila svoje pravice do regresa.
ničnost prodajne pogodbe - prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku - prepoved razpolaganja s premoženjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - uveljavljanje ničnosti
Tožnik izkazuje pravni interes s tem, da v denacionalizacijskem postopku zahteva v naravi vrnitev nepremičnine, katere solastniški delež je bil prodan s pogodbo, katere veljavnost se presoja v tej pravdi, in nadalje s tem, da v denacionalizacijskem postopku o tem vprašanju še ni pravnomočno odločeno. 88. člen ZDen zajema vsako razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičencev v postopku denacionalizacije. Določba govori o "obstoju dolžnosti vrnitve," torej možnosti vrnitve in ne (že) konkretno ugotovljeni dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu.
Določbo 41. člena ZPP je treba razumeti tako, da se pristojnost oz. vrednost spora za dovoljenost revizije določi po seštevku vseh zahtevkov samo takrat, kadar obsega ena tožba zoper istega toženca več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago.
soposest - priposestvovanje solastnine - navadni sosporniki - dovoljenost revizije - sosporništvo na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnika resda že vrsto let izvršujeta soposest na sporni nepremičnini, a sta kljub temu v predmetni pravdi zgolj navadna in ne enotna sospornika.
Ker navadni sosporniki v pravdi veljajo za samostojno pravdno stranko, je treba tudi v primeru takega sosporništva na aktivni strani uporabiti pravilo o ločenem obravnavanju ugotavljanja vrednosti spornega predmeta, ki sicer velja za sosporništvo na pasivni strani.
pritožba - nedovoljeno navajanje novih dejstev v pritožbi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizijsko sodišče zato ne more sprejeti stališča pritožbenega sodišča, da so vse pritožbene trditve, s katerimi je tožena stranka izpodbijala dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka izvedla zaračunana dela, in sodišču prve stopnje očitala zgolj pavšalno utemeljitev tožbenega zahtevka, nedovoljene pritožbene novote zato, ker je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje trdila le, »da tožnica ni opravila nobenih, po njenem prepričanju sicer nemožnih dodatnih del.
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/1. ZOR člen 154, 154/1, 207.
vsebina pogodbe - ugotavljanje dejstev - pasivna legitimacija - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izgradnja ceste v skladu z upravnimi dovoljenji - trajanje postopka za odkup nepremičnin - pritožbene novote
Ugotavljanje vsebine pogodbe ima značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja (iz sodbe Vrhovnega sodišča RS z opr. št. II Ips 697/2004, z dne 14.12.2006).
Sodišči prve in druge stopnje sta lahko kot izhodišče za presojo o očitku prepočasnega postopanja upoštevali (le) uveljavitev uredbe, objavljene v uradnem listu dne 26.4.2000, ki je pravna podlaga za začetek postopanja tožene stranke v zvezi z odkupom nepremičnin, in sklenitev pogodb o odkupu nepremičnin tožeče stranke dne 27.6.2000. Ob takšnem izhodišču pa očitek prepočasnega postopanja (in s tem protipravnega ravnanja) ne more biti utemeljen. Določilo 207. člena ZOR se namreč nanaša na situacijo, ko do škode pride zaradi izvajanja gradbenih del na nepremičnini (prim. pravno mnenje, občna seja VSS 15. in 16.12.1986, Poročilo VSS 2/86 str. 46, obr.).
Izgradnja nove ceste v skladu s pridobljenimi dovoljenji za poseg v prostor ni protipravno ravnanje.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska podlaga - zavrženje revizije
Zahtevki tožeče stranke se nanašajo na več mesecev. Ker je bil vsak od njih svoje obračunsko obdobje, imajo različno dejansko podlago in je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega od njih posebej.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3.ZIZ člen 24, 24/4, 24/5.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - prekinitev postopka - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenike izbrisane družbe
Dolžnica je bila izbrisana iz sodnega registra (in je torej prenehala obstajati) šele po vložitvi predloga za izvršbo, zaradi česar je bil izvršilni postopek ipso facto prekinjen. Sodišče prve stopnje bi bilo zato moralo sprejeti ustrezen sklep o prekinitvi izvršilnega postopka, saj zaradi součinkovanja četrtega in petega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99-93/02) ter drugega odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/05 - uradni prečiščeno besedilo) ni šlo za neodpravljivo pomanjkljivost v zvezi z dolžničino sposobnostjo biti stranka.