ZV-1 člen 150, 150/2, 150/2-1. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje - obvezno vodno soglasje - obrazložitev odločbe
Že zato, ker iz izpodbijane odločbe ne izhajajo razlogi glede izpolnjevanja zakonskega pogoja, da gre poseg v vodno ali priobalno zemljišče, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim, prav to pa uveljavlja tožnik v tožbi, ko navaja, da je toženka ob dejstvu, da so razne posege izvajali tudi drugi, povsem nekritično zaključila, da je za poplavljanje krivo ravno nasutje, ki naj bi ga po njegovih navedbah izvedel leta 1980, je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
davek na motorna vozila - upravni spor - molk organa - ustavitev postopka - stroški postopka
Tožena stranka je z odločbo, izdano med upravnim sporom, izpodbijano odločbo odpravila in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovni postopek. Z novo odločbo torej ni bilo dokončno odločeno o pravici tožeče stranke. V takšnem primeru pa se stroški odmerijo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 20/3, 27, 27/1, 27/1-5, 27/7, 28, 28/1, 28/1-2. ZUS-1 člen 59.
mednarodna zaščita - status begunca - razlogi preganjanja - politično prepričanje - subsidiarna oblika zaščite - nečloveško ali poniževalno ravnanje - glavna obravnava
Razlog preganjanja iz 5. alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1 se lahko kaže v tem, da je oziroma bi subjekt preganjanja dejanja preganjanja zoper prosilca za mednarodno zaščito izvajal zaradi prepričanja, da je slednji nudil pomoč ali sodeloval s političnim nasprotnikom, zaradi česar subjekt preganjanja za političnega nasprotnika posledično smatra tudi prosilca za mednarodno zaščito, češ da ima mnenje, stališče ali prepričanje o zadevi, ki je povezana s politiko in metodami potencialnih subjektov preganjanja, pri čemer ni važno, ali je prosilec v skladu s temi prepričanju tudi ravnal (sedmi odstavek 27. člena ZMZ-1).
Sodišče ne vidi zadostne zanesljivosti v oceni tožene stranke, da so bila ravnanja iranske policije izvršena (zgolj) z namenom ugotovitve, kje se nahajata prosilčeva sinova, saj izjave tožnikov kažejo na to, da so policisti ob zasliševanjih sumili, da je tožnik sinovoma, ki sta bila (oba oziroma vsaj sin) obravnavana kot politična nasprotnika, pomagal pobegniti iz Irana in da sta jima s tožnico nudila finančno pomoč, pri čemer so se sumi policije še utrdili po tem, ko so prestregli pismo slovenskega pristojnega organa, namenjeno tožnikoma, o tem, da se prošnja njunega sina za združitev družine s staršema zavrne.
Tožena stranka je na podlagi preučenih informacij o izvorni državi ugotovila, da pripadniki iranskih varnostnih sil kršijo človekove pravice, a je nato kljub temu ocenila, da v obravnavanem primeru taktike iranske policije niso dosegle potrebne stopnje resnosti, da bi jih bilo mogoče opredeliti kot nehumano ali poniževalno ravnanje. Pri tem se do specifičnih okoliščin konkretnega primera ni opredelila. Iz izpodbijane odločbe zato ni mogoče razbrati, da bi v tej luči presojala, ali je potrebna stopnja resnosti ravnanj dosežena.
ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZSS člen 24, 27, 28, 29, 31, 32, 34.
sodniška služba - ocena sodniške službe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
ZSS za izdelavo ocene sodniške službe ne predvideva nobenega posebnega postopka niti ne predvideva izdaje odločbe o oceni, sama ocena sodniške službe pa tudi ne pomeni posebne odločitve o kakršnikoli pravici ali pravni koristi tožeče stranke; vsebuje le strokovno oceno in za tožečo stranko neposredno ne povzroča nobenih pravnih posledic niti ji ne posega v kakšno pravico, saj jo je za učinkovanje potrebno najprej uporabiti pri odločanju o napredovanju in v posledici tega izdati sklep o (rednem) napredovanju, ki ga izda predsednik sodišča ali sklep o (izrednem) napredovanju, ki ga izda sodni svet. Posledično to pomeni, da sama ocena sodniške službe nima značaja upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 dopusten upravni spor.
Ker o izrednem napredovanju odloči Sodni svet na predlog sodnika ali predsednika sodišča, to pomeni, da tožeča stranka, ki na podlagi izdelane ocene sodniške službe izpolnjuje pogoje za redno napredovanje, lahko po izčrpanju poti preko pritožbenega personalnega sveta zahteva tudi od Sodnega sveta, da odloči o njenem morebitnem predlogu za hitrejše ali izredno napredovanje ali napredovanje v višji sodniški naziv. Sodni svet pa se mora po prejemu takšne zahteve v svoji odločitvi o napredovanju, v skladu z uveljavljenimi standardi Ustavnega sodišča RS glede obrazložitve odločbe Sodnega sveta, opredeliti tako do zakonitosti postopka sprejemanja ocene sodniške službe, kot tudi do vsebinskih razlogov za oceno sodniške službe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je povprečni mesečni dohodek tožnika kot samske osebe v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, to je v obdobju od meseca marca do maja 2016, znašal 1.083,415 EUR, oziroma skupno 3.250,23 EUR. Tožnik v tožbi tudi ne izpodbija pravilnosti navedenih ugotovitev tožene stranke, prav tako pa tudi ne izpodbija pravilnosti zaključka tožene stranke, ki je tožnika štela za samsko osebo.
odškodnina od tuje države - pravica do odškodnine na podlagi FIP - razlika med tujo odškodnino in odškodnino po ZDen - upravičenec do odškodnine po FIP - ugotavljanje lojalnega ravnanja
V zvezi s postopkom lojalnosti gre za dokazovanje dejstev, ki so se sicer zgodila v spornem obdobju oziroma med drugo svetovno vojno, vendar glede na današnjo presojo vprašanja lojalnosti. Vprašanje, ali se je A.A. lahko štel za osebo nemške narodnosti v smislu določb FIP in to dejstvo izkazoval pri avstrijskih organih, ko so (ali bi) odločali o odškodovanju kot pravno relevantno po FIP za pridobitev odškodnine, pa je odločilno za presojo, kot izhaja iz obrazložitve organa. Relevantna je presoja tega dejstva v luči leta 1946 oz. v času, ko bi odškodnino uveljavljal.
V izpodbijani odločbi, niti v odločbi druge stopnje niso navedeni vsi pogoji, ki bi za navedena upravičenca bili lahko podlaga za odločitev, da sta bila upravičena do odškodnine po FIP.
ZDavP-2 člen 68, 68/5, 77, 131, 141. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZUP člen 188.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - gotovina - ocena davčne osnove - dokazovanje - zaslišanje priče - postavitev izvedenca - pravica do pregleda dokumentov - tožbena novota
V predloženem upravnem spisu se nahajajo vse listine, ki so podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, oziroma drugače, da davčni organ v izpodbijani odločbi dejstva ugotavlja le na podlagi listin, ki se nahajajo v spisih. Pravica do pregleda dokumentov oziroma drugih spisov, v katerih naj bi se nahajali, se uveljavlja v upravnem oziroma v davčnem postopku in ne z zahtevo za dopolnjevanje spisov v upravnem sporu. Sodišče zato predlogu tožeče stranke za dopolnitev spisov ni sledilo. Z ugotovitvami, ki so bile podlaga za uvedbo inšpekcijskega postopka, je bil tožnik seznanjen s sklepom o začetku inšpekcijskega postopka. Skladno s petim odstavkom tedaj veljavnega 131. člena ZDavP-2 se v davčni preiskavi zbrani dokazi in podatki lahko uporabijo kot dokaz tudi v davčnem inšpekcijskem nadzoru.
Po določbah 141. člena ZDavP-2 od dneva začetka postopka do izdaje odločbe ne sme preteči več kot šest oziroma devet mesecev, če se davčna osnova ugotavlja z oceno. Vendar pa to ne pomeni, da je treba postopek ustaviti, oziroma da odločba ne bi smela biti izdana. Kot s sklicevanjem na ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo navede že tožena stranka, je rok, ki ga za izdajo odločbe v davčnem inšpekcijskem nadzoru določa ZDavP-2, enako kot rok za izdajo odločbe po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, instrukcijski in ne prekluziven, kot vztraja tožnik. To pa pomeni, da je odločba lahko izdana tudi po preteku predpisanega roka in da iz tega razloga ni nezakonita in da jo je kot takšno treba odpraviti.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - začasna odredba
Presoje sorazmernosti ukrepov o omejitvi gibanja res ni mogoče opraviti izključno na podlagi splošnih okoliščin v zvezi z možnostjo izvajanja ukrepov na strani tožene stranke, vendar pa je Vrhovno sodišče v zadevi I Up 142/2016 navedlo tudi, da je s temi operativnimi razlogi mogoče in dopustno utemeljiti strožji ukrep omejitve gibanja ob ugotovljenih subjektivnih okoliščinah na strani tožnika.
Na tožnikovo izrazito begosumnost kažejo njegova dosedanja dejanja v postopkih. Gre za to, da je že zaprosil za mednarodno zaščito v Bolgariji in ni počakal na rešitev svoje prošnje, da je meje med državami prestopal na nezakonit način in brez osebnih dokumentov, v Republiki Sloveniji pa zaprosil za mednarodno zaščito šele po preteku 12 dni, ko ga je prijela slovenska policija in odvedla v Center za tujce.
Na nesodelovanje v postopku kaže to, da tožnik v 40 dneh ni predložil nobenih dokazov ne glede razmer v Bolgariji, ne glede svoje identitete, ne glede zgodbe, ki jo navaja, čeprav je bil, ko je vložil prošnjo za mednarodno zaščito pozvan, da slednje v 15 dneh sporoči.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 2, 84, 84/1, 84/1-5, 84/4. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-4.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost
Na tožnikovo znatno begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, zlasti dejstvo, da je, čeprav je prošnjo za mednarodno zaščito vložil v Bolgariji, državo zapustil in prišel v Republiko Slovenijo, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, in to šele po tem, ko ga je prijela policija, kar kaže na to, da v Sloveniji ni imel namena ostati. Iz navedb tožnika namreč sledi, da je bila njegova ciljna država Francija, da je bila celotna ilegalna pot od doma do Francije plačana vnaprej, da je po prijetju bolgarske policije za azil zaprosil izključno zaradi premestitve iz zaprtega v odprti kamp, kar mu je omogočilo nadaljevanje načrtovane in kot navedeno, že plačane poti v smeri ciljne države, ki je bilo tožniku s prijetjem slovenske policije ponovno onemogočeno. Dejstva, ki jih ugotavlja tožena stranka, po vsebini ustrezajo objektivnemu zakonskemu kriteriju, ki utemeljuje znatno nevarnost pobega tožnika, saj je po presoji sodišča izkazano, da tožnik v postopku pristojne države do sedaj ni imel niti namena sodelovati (prošnjo je po lastnih navedbah vložil le zato, da pride iz zaprtega kampa in kljub temu, da ni imel želje za pridobitev zaprošenega statusa v Bolgariji) in tudi dejansko ni sodeloval, saj je državo zapustil pred koncem postopka.
DDV - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik - družba z neomejeno odgovornostjo - zastaranje
Po določbah desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, veljavnih ob izbrisu, so zahtevki iz prvega in šestega odstavka tega člena in torej tudi zahtevki za plačilo obveznosti izbrisane družbe od osebno odgovornih družbenikov (iz 1. točke prvega odstavka tega člena) zastarali v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Postopek izbrisa brez likvidacije je po splošnem pravilu iz prvega odstavka 424. člena ZFPPIPP dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, ki je subjekt vpisa v sodni register. Po prvem odstavku 3. člena ZSReg je subjekt vpisa v sodni register tudi družba z neomejeno odgovornostjo.
Družbenikom je bila dne 12. 3. 2010 izdana ter istega oziroma naslednjega meseca vročena odmerna odločba in s tem, z ozirom na sklep o izbrisu (z dne 16. 12. 2009), nedvomno uveljavljena znotraj predpisanega enoletnega roka. Z akti, izdanimi v letu 2013, na katere se sklicuje tožba, so se le ponovila nekatera dejanja znotraj postopka nadzora in kot takšna na (po)tek zastaralnega roka nimajo vpliva. Po ustaljeni upravnosodni praksi je namreč odmera opravljena z izdajo in vročitvijo izvršljive odločbe, kar pomeni, da zadostuje, da je bila odmerna odločba izdana in vročena stranki pred potekom zastaralnega roka.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - znižana nagrada - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Šesti odstavek 30. člena ZBPP določa, da je odvetnik za pravno pomoč po ZBPP upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi. ZBPP torej napotuje na uporabo OT, ob uporabi katere je potrebno upoštevati tudi ZOdv. Ta v 17. členu ureja vprašanje plačila odvetnikov in povračila stroškov, v petem odstavku 17. člena pa določa plačilo odvetnikom, postavljenim po uradni dolžnosti in odvetnikom, ki izvajajo storitve BPP, v višini polovice zneska, ki bi jim pripadal po OT. Gre za jasno in natančno urejeno vprašanje povračila stroškov odvetnikov. Določbe si ne nasprotujejo, kot to zmotno trdi tožnik, prav tako izvajalec BPP natančno ve, na kakšen način mu bodo odmerjeni priglašeni stroški in v pravno varnost posameznika ni poseženo.
davek na promet nepremičnin - odmera davka - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice
Davčna organa sta pravilno ugotovila, da gre v konkretnem primeru za menjavo nepremičnin in s tem za situacijo, ki se po 1. alineji tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 izrecno šteje za odplačni prenos nepremičnin iz drugega odstavka istega člena, ki je obdavčen. Z razdelitvijo solastnine na nepremičninah se lastniški deleži pravzaprav zamenjajo, zato je vsak od solastnikov zavezan za plačilo davka na promet nepremičnin za lastniške deleže, ki jih je odsvojil solastniku na podlagi pogodbe o razdelitvi solastnine. Pri zamenjavi nepremičnin je namreč davčni zavezanec vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost vrednost nepremičnine, ki jo odtuji v skladu s tretjim odstavkom 5. člena ZDPN-2. Razdelilo se je premoženje z zamenjavo solastniških deležev na posameznih nepremičninah. Zamenjala se je ena nepremičnina za drugo.
ZUPJS člen 17, 17/2, 18, 18/1. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZBPP člen 13, 13/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje glede za odločitev relevantnih dejstev v zadevi je nepopolno ugotovljeno. V ponovljenem postopku mora tožena stranka ob upoštevanju 17. člena in 18. člena ZUPJS pravilno ugotoviti premoženje tožnika, ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega kriterija iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre pri odločanju o dodelitvi BPP.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - dokazno breme
Davčno osnovo za relevantno obdobje predstavlja razlika med vrednostjo premoženja oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Davčni organ je pri zbiranju in obdelavi podatkov ugotovil, da so sredstva za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki ga je tožnica pridobila in z njim razpolagala v relevantnem obdobju precej presegala dohodke, ki jih je tožnica napovedala davčnemu organu za isto obdobje. To je bil razlog, da je davčni organ tožnico pozval k predložitvi prijave premoženja. Davčni organ je z metodo neto vrednosti premoženja in s tem na način, ki ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, pristopil k ugotavljanju razlike med vrednostjo spremembe neto premoženja tožnice v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2011 ter porabo sredstev in dohodkov tožnice v navedenem obdobju. Ugotovil je, da je tožnica kot fizična oseba v obdobju 1. 1. 2008 do 31. 12. 2011 razpolagala s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki ga je ocenil v vrednosti 132.336,71 EUR, ki precej presega dohodke tožnice v istem obdobju, ki se ugotavljajo v višini 103.716,72 EUR. Navedeno je razlog, da se tožnici za navedeno obdobje odmeri davek po določbah petega odstavka 68. člena ZDavP-2 in sicer od davčne osnove 28.619,99 EUR v višini 5.228,87 EUR.
javni natečaj - neizbira na delovno mesto - pravice neizbranega kandidata - ponovni postopek
V ponovljenem postopku je, po oceni sodišča, prvostopenjski organ pravilno izvedel tretjo fazo postopka, saj je v predhodnem postopku, to je s sklepom z dne 23. 9. 2015, drugostopenjski organ sklep o neizbiri tožnice odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, in sicer v tretjo fazo izbirnega postopka, z napotilom, da mora prvostopenjski organ ponovno tretjo fazo izbirnega postopka javnega natečaja izvesti (in ne zgolj dopolniti - opomba sodišča) tako, da bo natečajna komisija vse (in ne zgolj nekatere - opomba sodišča) kandidate ocenila v skladu z naprej postavljenimi merili oziroma tako, da njena odločitev ne bo očitno nerazumna.
odškodnina od tuje države - pravica do odškodnine na podlagi FIP - razlika med tujo odškodnino in odškodnino po ZDen - poročilo o ugotovljenem dejanskem in pravnem stanju zadeve
Ni pomembno, za katere vrste premoženja se je tuja država odločila izplačevati odškodnine, in tudi ne, kakšna je bila višina te odškodnine. Bistveno je, da je imel „razlaščenec“ v tuji državi na voljo pravno podlago za pridobitev odškodnine, ki je imela temelj v odvzetem premoženju v takratni Jugoslaviji. Različne države so namreč različno določale vrste premoženja in višino odškodnine za „razlaščena“ premoženja.
Priprava poročila ni obvezna v postopkih denacionalizacije, v katerih na prvi stopnji odločajo ministrstva, pri katerih strokovne komisije po drugem odstavku 54. člena ZDen niso ustanovljene, za kar gre v obravnavanem primeru, ko je o sporni zadevi odločalo na prvi stopnji ministrstvo.
davek na promet nepremičnin - odmera davka - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačen prenos - prenos lastninske pravice
Prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine glede na zahtevo po odplačnosti prenosa lastninske pravice iz drugega odstavka ter glede na določbe 5. alinee tretjega odstavka 3. člena, po katerih se v obdavčitev zajame le prenos tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika, in ki je bil solastniku izplačan, po določbah ZDPN-2, res ni obdavčen. Vendar pa je že iz zakonskega besedila mogoče razbrati, da prenos ni obdavčen samo, če gre za delitev solastnine v smislu določb SPZ in torej za delitev posamezne stvari (nepremičnine), ki je v solastnini. V konkretnem primeru pa do takšne delitve solastnih nepremičnin, in s tem do neobdavčenega prenosa lastninske pravice na posameznih nepremičninah, sploh ni prišlo. Razdelilo se je premoženje, in to z zamenjavo solastniških deležev na posameznih nepremičninah. To pa pripelje do situacije, da se zamenja ena nepremičnina za drugo nepremičnino in s tem do prenosa lastninske pravice iz 1. alinee tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2, ki je obdavčen.
davek na promet nepremičnin - odmera davka - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačen prenos - prenos lastninske pravice
Prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine glede na zahtevo po odplačnosti prenosa lastninske pravice iz drugega odstavka ter glede na določbe 5. alinee tretjega odstavka 3. člena, po katerih se v obdavčitev zajame le prenos tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika, in ki je bil solastniku izplačan, po določbah ZDPN-2, res ni obdavčen. Vendar pa je že iz zakonskega besedila mogoče razbrati, da prenos ni obdavčen samo, če gre za delitev solastnine v smislu določb SPZ in torej za delitev posamezne stvari (nepremičnine), ki je v solastnini. V konkretnem primeru pa do takšne delitve solastnih nepremičnin, in s tem do neobdavčenega prenosa lastninske pravice na posameznih nepremičninah, sploh ni prišlo. Razdelilo se je premoženje, in to z zamenjavo solastniških deležev na posameznih nepremičninah. To pa pripelje do situacije, da se zamenja ena nepremičnina za drugo nepremičnino in s tem do prenosa lastninske pravice iz 1. alinee tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2, ki je obdavčen.