ZUP člen 4, 67, 67/2. ZJF člen 106f - 106l. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog člen 6.
Med strankama ni spora o tem, da razlog, iz katerega je prišlo do zavrženja (neporavnane obveznosti do Sklada) po svoji naravi pomeni enega od materialnih (vsebinskih) pogojev razpisa, saj drugostopenjski organ to celo izrecno navaja tako v svoji odločbi, kot tudi v odgovoru na tožbo. Po povedanem toženka zaradi neizpolnjevanja tega pogoja vloge ne bi smela zavreči, temveč kvečjemu zavrniti Sodišče pripominja še, da je v tem pogledu povsem brezpredmetno poimenovanje izpodbijanega akta, ki ga toženka imenuje odločba. Brez zakonske podlage, torej nezakonita, je po povedanem tudi drugačna vsebina razpisa.
davek na motorna vozila - upravni spor - molk organa - ustavitev postopka - stroški postopka
Tožena stranka je z odločbo, izdano med upravnim sporom, izpodbijano odločbo odpravila in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovni postopek. Z novo odločbo torej ni bilo dokončno odločeno o pravici tožeče stranke. V takšnem primeru pa se stroški odmerijo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZSS člen 24, 27, 28, 29, 31, 32, 34.
sodniška služba - ocena sodniške službe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
ZSS za izdelavo ocene sodniške službe ne predvideva nobenega posebnega postopka niti ne predvideva izdaje odločbe o oceni, sama ocena sodniške službe pa tudi ne pomeni posebne odločitve o kakršnikoli pravici ali pravni koristi tožeče stranke; vsebuje le strokovno oceno in za tožečo stranko neposredno ne povzroča nobenih pravnih posledic niti ji ne posega v kakšno pravico, saj jo je za učinkovanje potrebno najprej uporabiti pri odločanju o napredovanju in v posledici tega izdati sklep o (rednem) napredovanju, ki ga izda predsednik sodišča ali sklep o (izrednem) napredovanju, ki ga izda sodni svet. Posledično to pomeni, da sama ocena sodniške službe nima značaja upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 dopusten upravni spor.
Ker o izrednem napredovanju odloči Sodni svet na predlog sodnika ali predsednika sodišča, to pomeni, da tožeča stranka, ki na podlagi izdelane ocene sodniške službe izpolnjuje pogoje za redno napredovanje, lahko po izčrpanju poti preko pritožbenega personalnega sveta zahteva tudi od Sodnega sveta, da odloči o njenem morebitnem predlogu za hitrejše ali izredno napredovanje ali napredovanje v višji sodniški naziv. Sodni svet pa se mora po prejemu takšne zahteve v svoji odločitvi o napredovanju, v skladu z uveljavljenimi standardi Ustavnega sodišča RS glede obrazložitve odločbe Sodnega sveta, opredeliti tako do zakonitosti postopka sprejemanja ocene sodniške službe, kot tudi do vsebinskih razlogov za oceno sodniške službe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je povprečni mesečni dohodek tožnika kot samske osebe v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, to je v obdobju od meseca marca do maja 2016, znašal 1.083,415 EUR, oziroma skupno 3.250,23 EUR. Tožnik v tožbi tudi ne izpodbija pravilnosti navedenih ugotovitev tožene stranke, prav tako pa tudi ne izpodbija pravilnosti zaključka tožene stranke, ki je tožnika štela za samsko osebo.
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 20/3, 27, 27/1, 27/1-5, 27/7, 28, 28/1, 28/1-2. ZUS-1 člen 59.
mednarodna zaščita - status begunca - razlogi preganjanja - politično prepričanje - subsidiarna oblika zaščite - nečloveško ali poniževalno ravnanje - glavna obravnava
Razlog preganjanja iz 5. alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1 se lahko kaže v tem, da je oziroma bi subjekt preganjanja dejanja preganjanja zoper prosilca za mednarodno zaščito izvajal zaradi prepričanja, da je slednji nudil pomoč ali sodeloval s političnim nasprotnikom, zaradi česar subjekt preganjanja za političnega nasprotnika posledično smatra tudi prosilca za mednarodno zaščito, češ da ima mnenje, stališče ali prepričanje o zadevi, ki je povezana s politiko in metodami potencialnih subjektov preganjanja, pri čemer ni važno, ali je prosilec v skladu s temi prepričanju tudi ravnal (sedmi odstavek 27. člena ZMZ-1).
Sodišče ne vidi zadostne zanesljivosti v oceni tožene stranke, da so bila ravnanja iranske policije izvršena (zgolj) z namenom ugotovitve, kje se nahajata prosilčeva sinova, saj izjave tožnikov kažejo na to, da so policisti ob zasliševanjih sumili, da je tožnik sinovoma, ki sta bila (oba oziroma vsaj sin) obravnavana kot politična nasprotnika, pomagal pobegniti iz Irana in da sta jima s tožnico nudila finančno pomoč, pri čemer so se sumi policije še utrdili po tem, ko so prestregli pismo slovenskega pristojnega organa, namenjeno tožnikoma, o tem, da se prošnja njunega sina za združitev družine s staršema zavrne.
Tožena stranka je na podlagi preučenih informacij o izvorni državi ugotovila, da pripadniki iranskih varnostnih sil kršijo človekove pravice, a je nato kljub temu ocenila, da v obravnavanem primeru taktike iranske policije niso dosegle potrebne stopnje resnosti, da bi jih bilo mogoče opredeliti kot nehumano ali poniževalno ravnanje. Pri tem se do specifičnih okoliščin konkretnega primera ni opredelila. Iz izpodbijane odločbe zato ni mogoče razbrati, da bi v tej luči presojala, ali je potrebna stopnja resnosti ravnanj dosežena.
ZJU člen 84, 91, 158, 158/2, 158/4. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 52, 52/1.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - razrešitev naziva - imenovanje v uradniški naziv - poslovni razlog
Predmet tega upravnega spora je presoja zakonitosti odločbe, da se tožnika s 27. 10. 2015 razreši naziva podsekretar in se ga imenuje v naziv višji svetovalec I. Ne presoja pa sodišče zakonitosti same premestitve tožnika na drugo delovno mesto, saj za to ni stvarno pristojno. Vprašanje zakonitosti premestitve tudi ni predhodno vprašanje za ta upravni spor. Upravni organ mora, ko odloča o imenovanju v naziv, le formalno ugotoviti, da gre za premestitev iz razlogov in na način, predviden z ZJU. Ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev.
Kljub temu, da je bila odločba o razrešitvi in imenovanju v nov naziv izdana 28. 9. 2015, to je pred izdajo sklepa o razrešitvi, je začela učinkovati šele z dnem premestitve, to je 27. 10. 2015. V tem delu je namreč drugostopni organ ugodil tožnikovi pritožbi, saj so šele s premestitvijo izpolnjeni pogoji za imenovanje v nižji naziv. Pri tem pa po stališču Vrhovnega sodišča ni treba, da je premestitev dokončna ali pravnomočna, dovolj je, da pravno učinkuje.
DDV - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik - družba z neomejeno odgovornostjo - zastaranje
Po določbah desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, veljavnih ob izbrisu, so zahtevki iz prvega in šestega odstavka tega člena in torej tudi zahtevki za plačilo obveznosti izbrisane družbe od osebno odgovornih družbenikov (iz 1. točke prvega odstavka tega člena) zastarali v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Postopek izbrisa brez likvidacije je po splošnem pravilu iz prvega odstavka 424. člena ZFPPIPP dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, ki je subjekt vpisa v sodni register. Po prvem odstavku 3. člena ZSReg je subjekt vpisa v sodni register tudi družba z neomejeno odgovornostjo.
Družbenikom je bila dne 12. 3. 2010 izdana ter istega oziroma naslednjega meseca vročena odmerna odločba in s tem, z ozirom na sklep o izbrisu (z dne 16. 12. 2009), nedvomno uveljavljena znotraj predpisanega enoletnega roka. Z akti, izdanimi v letu 2013, na katere se sklicuje tožba, so se le ponovila nekatera dejanja znotraj postopka nadzora in kot takšna na (po)tek zastaralnega roka nimajo vpliva. Po ustaljeni upravnosodni praksi je namreč odmera opravljena z izdajo in vročitvijo izvršljive odločbe, kar pomeni, da zadostuje, da je bila odmerna odločba izdana in vročena stranki pred potekom zastaralnega roka.
ZPOmK-1 člen 6, 18. ZUP člen 9, 37, 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. URS člen 22, 25.
varstvo konkurence - izločitev uradne osebe - dvom v nepristranskost uradne osebe - kršitev pravil postopka - obrazložitev odločbe
Trditveno in dokazno breme v zvezi z izločitvenim razlogom je po prvem odstavku 37. člena ZUP na tožniku, ki s pojasnjevanjem zatrjevanih kršitev procesne narave temu bremenu ni zadostil. Njegova bojazen o tem, da uradna oseba, katere izločitev zahteva, ni nepristranska, ni objektivno utemeljena. Nepravilno in nezakonito vodenje postopka samo po sebi ni izločitveni razlog; tožnik pa želi ravno to, torej v bistvenem na podlagi zatrjevanih samih postopkovnih kršitev, do katerih naj bi prišlo po njegovem mnenju, uveljavljati izločitveni razlog v smislu 37. člena ZUP
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - zapuščena žival - skrb za psa - odvzem psa - vpis v centrali register psov - inšpekcijski zavezanec
Glede na obveznosti, ki jih ima lastnik psa v zvezi z vpisom v CRP po določbah 6. člena ZZZiv, bi morala tožnica navesti vsaj osnovne podatke o novem lastniku, saj se sicer psički štejejo za oddane in s tem glede na 18. točko 5. člena ZZZiv za zapuščene živali. Običajno ravnanje z Romi pri tem ni pomembno. Po ZZZiv je treba glede psov in njihovih lastnikov navesti konkretne podatke, in to velja tudi v primeru, če gre za posle, ki se sklepajo z Romi. Obenem pa je le preko konkretnih podatkov o novih lastnikih mogoče preveriti trditev tožnice, da je pse odtujila.
brezplačna pravna pomoč - izbira odvetnika - načelo ekonomičnosti
Določba prvega odstavka 30. člena ZBPP daje prosilcu možnost, da si lahko sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje BPP. Vendar pa je pri upoštevanju oziroma neupoštevanju takega prosilčevega predloga treba najprej presojati ali je prosilčev predlog v skladu z načelom ekonomičnosti. Tudi po presoji sodišča ne more biti ekonomično, da bi se prosilcem določali odvetniki z drugih območij in ne z območja sodišča, kjer bo dejanje opravljeno, saj bi s tem nastali večji stroški. Takšno odločanje je neekonomično in ne more biti racionalno. To ne more biti niti v primeru, če prosilec sam izbere odvetnika iz drugega območja. Ta možnost je prosilcem sicer dana, vendar pa želje prosilca po presoji sodišča ne morejo prevladati nad načelom ekonomičnosti, ki ga morajo v predmetnih postopkih zasledovati organi, ki odločajo po ZBPP.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - dokazno breme
Davčno osnovo za relevantno obdobje predstavlja razlika med vrednostjo premoženja oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Davčni organ je pri zbiranju in obdelavi podatkov ugotovil, da so sredstva za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki ga je tožnica pridobila in z njim razpolagala v relevantnem obdobju precej presegala dohodke, ki jih je tožnica napovedala davčnemu organu za isto obdobje. To je bil razlog, da je davčni organ tožnico pozval k predložitvi prijave premoženja. Davčni organ je z metodo neto vrednosti premoženja in s tem na način, ki ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, pristopil k ugotavljanju razlike med vrednostjo spremembe neto premoženja tožnice v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2011 ter porabo sredstev in dohodkov tožnice v navedenem obdobju. Ugotovil je, da je tožnica kot fizična oseba v obdobju 1. 1. 2008 do 31. 12. 2011 razpolagala s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki ga je ocenil v vrednosti 132.336,71 EUR, ki precej presega dohodke tožnice v istem obdobju, ki se ugotavljajo v višini 103.716,72 EUR. Navedeno je razlog, da se tožnici za navedeno obdobje odmeri davek po določbah petega odstavka 68. člena ZDavP-2 in sicer od davčne osnove 28.619,99 EUR v višini 5.228,87 EUR.
davek na promet nepremičnin - odmera davka - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačen prenos - prenos lastninske pravice
Prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine glede na zahtevo po odplačnosti prenosa lastninske pravice iz drugega odstavka ter glede na določbe 5. alinee tretjega odstavka 3. člena, po katerih se v obdavčitev zajame le prenos tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika, in ki je bil solastniku izplačan, po določbah ZDPN-2, res ni obdavčen. Vendar pa je že iz zakonskega besedila mogoče razbrati, da prenos ni obdavčen samo, če gre za delitev solastnine v smislu določb SPZ in torej za delitev posamezne stvari (nepremičnine), ki je v solastnini. V konkretnem primeru pa do takšne delitve solastnih nepremičnin, in s tem do neobdavčenega prenosa lastninske pravice na posameznih nepremičninah, sploh ni prišlo. Razdelilo se je premoženje, in to z zamenjavo solastniških deležev na posameznih nepremičninah. To pa pripelje do situacije, da se zamenja ena nepremičnina za drugo nepremičnino in s tem do prenosa lastninske pravice iz 1. alinee tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2, ki je obdavčen.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o uvedbi revizije poslovanja - obrazložitev odločbe
Sklep o uvedbi revizije poslovanja je sklep, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Gre za javnopravni, enostranski oblastveni posamični akt, izdan v izvrševanju upravne (nadzorne) funkcije, s katerimi je organ na podlagi izrecne zakonske določbe odločil, da bo po tretji osebi opravil revizijo poslovanja sicer samostojne pravne osebe. Takšen akt pa mora biti izdan v skladu s pravili, ki jih določa ZUP - tudi s tistimi, ki določajo obvezne sestavne dele akta.
odškodnina od tuje države - pravica do odškodnine na podlagi FIP - razlika med tujo odškodnino in odškodnino po ZDen - upravičenec do odškodnine po FIP - ugotavljanje lojalnega ravnanja
V zvezi s postopkom lojalnosti gre za dokazovanje dejstev, ki so se sicer zgodila v spornem obdobju oziroma med drugo svetovno vojno, vendar glede na današnjo presojo vprašanja lojalnosti. Vprašanje, ali se je A.A. lahko štel za osebo nemške narodnosti v smislu določb FIP in to dejstvo izkazoval pri avstrijskih organih, ko so (ali bi) odločali o odškodovanju kot pravno relevantno po FIP za pridobitev odškodnine, pa je odločilno za presojo, kot izhaja iz obrazložitve organa. Relevantna je presoja tega dejstva v luči leta 1946 oz. v času, ko bi odškodnino uveljavljal.
javni natečaj - neizbira na delovno mesto - pravice neizbranega kandidata - ponovni postopek
V ponovljenem postopku je, po oceni sodišča, prvostopenjski organ pravilno izvedel tretjo fazo postopka, saj je v predhodnem postopku, to je s sklepom z dne 23. 9. 2015, drugostopenjski organ sklep o neizbiri tožnice odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, in sicer v tretjo fazo izbirnega postopka, z napotilom, da mora prvostopenjski organ ponovno tretjo fazo izbirnega postopka javnega natečaja izvesti (in ne zgolj dopolniti - opomba sodišča) tako, da bo natečajna komisija vse (in ne zgolj nekatere - opomba sodišča) kandidate ocenila v skladu z naprej postavljenimi merili oziroma tako, da njena odločitev ne bo očitno nerazumna.
davek na promet nepremičnin - odmera davka - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice
Davčna organa sta pravilno ugotovila, da gre v konkretnem primeru za menjavo nepremičnin in s tem za situacijo, ki se po 1. alineji tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 izrecno šteje za odplačni prenos nepremičnin iz drugega odstavka istega člena, ki je obdavčen. Z razdelitvijo solastnine na nepremičninah se lastniški deleži pravzaprav zamenjajo, zato je vsak od solastnikov zavezan za plačilo davka na promet nepremičnin za lastniške deleže, ki jih je odsvojil solastniku na podlagi pogodbe o razdelitvi solastnine. Pri zamenjavi nepremičnin je namreč davčni zavezanec vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost vrednost nepremičnine, ki jo odtuji v skladu s tretjim odstavkom 5. člena ZDPN-2. Razdelilo se je premoženje z zamenjavo solastniških deležev na posameznih nepremičninah. Zamenjala se je ena nepremičnina za drugo.
imenovanje vrhovnega državnega tožilca - postopek imenovanja - mnenje o ustreznosti kandidata - snemanje razgovora s kandidatom - prepis zvočnega snemanja razgovora - enako varstvo pravic
Sodišče pritrjuje navedbam tožnice, da bi razgovori s kandidatkami morali biti zvočno snemani. Iz petega odstavka 18. člena ZSS (ki za postopek imenovanja državnih tožilcev velja na podlagi 28. člena ZDT-1) izhaja, da mora biti o razgovorih s kandidati sestavljen zapisnik vprašanj kandidatom in odgovori kandidata na zastavljena vprašanja ter da je priloga zapisnika prepis zvočnega snemanja razgovora.
Ker razgovori s kandidatkami - ki so bili, kar ni sporno, ena od metod za ocenjevanje primernosti kandidatk za imenovanje - niso bili zvočno snemani, je bilo s tem poseženo v pravico tožnice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
Tožnici je bila pravica do izjavljanja kršena, ker ji ni bilo omogočeno, da se seznani z verodostojnim zapisom vsebine razgovorov DTS s kandidatkami (prepis zvočnega posnetka) ter se zato ni mogla izjaviti o tem, ali je bila vsebina razgovorov pravilno upoštevana pri ocenjevanju primernosti kandidatk, ob tem ko so bili (med drugim) razgovori podlaga za ocenjevanje primernosti kandidatk za imenovanje, in ker na podane ugovore tudi ne more doseči vsebinsko polne kontrole (sodišča) nad izvedbo razgovorov kot metode, ki je bila uporabljena za ocenjevanje kandidatk.
register kmetijskih gospodarstev - GERK - vpis GERK v register kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča - dogovor o obdelavi kmetijskih zemljišč
Dogovor je bil sklenjen brez sodelovanja denacionalizacijskih upravičencev oziroma sodelovanja njihovih pravnih naslednikov, ki so po zaključku denacionalizacijskih postopkov postali solastniki na vrnjenih parcelah, med drugim tudi parc. št. 1000/2. Tak dogovor pa jih (ob njihovem ne-soglašanju) ne more več zavezovati.
davek na promet nepremičnin - odmera davka - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice
Davčna organa sta pravilno ugotovila, da gre v konkretnem primeru za menjavo nepremičnin in s tem za situacijo, ki se po 1. alineji tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 izrecno šteje za odplačni prenos nepremičnin iz drugega odstavka istega člena, ki je obdavčen. Z razdelitvijo solastnine na nepremičninah se lastniški deleži pravzaprav zamenjajo, zato je vsak od solastnikov zavezan za plačilo davka na promet nepremičnin za lastniške deleže, ki jih je odsvojil solastniku na podlagi pogodbe o razdelitvi solastnine. Pri zamenjavi nepremičnin je namreč davčni zavezanec vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost vrednost nepremičnine, ki jo odtuji v skladu s tretjim odstavkom 5. člena ZDPN-2. Razdelilo se je premoženje z zamenjavo solastniških deležev na posameznih nepremičninah. Zamenjala se je ena nepremičnina za drugo.