ZEKom-1 člen 181, 181/4. ZJA člen 19, 21. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
imenovanje direktorja javne agencije - javni natečaj - pojem upravnega akta - pravica do sodnega varstva - neizbira kandidata - dopustnost tožbe - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru ima vsak kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj za mesto direktorja AKOS (razen seveda izbranega), na podlagi četrtega odstavka 181. člena ZEKom-1 možnost vložiti tožbo zoper odločbo o imenovanju direktorja, saj ZEKom-1 ne določa, da bi lahko takšno tožbo vložil le tisti, ki ga je natečajna komisija uvrstila na seznam kandidatov, ki so po njeni oceni glede na strokovno usposobljenost primerni za položaj direktorja, oziroma, da je tisti, ki na seznam ni uvrščen, ne more vložiti.
mednarodna zaščita - notranja razselitev - načelo zaslišanja stranke - prosilec iz Afganistana
Tožena stranka tožnika s svojim stališčem, da bi lahko živel pri teti in stricu, na kar je sama sklepala, ni seznanila pred izdajo odločbe, da bi se lahko do tega opredelil, zaradi česar je prišlo po mnenju sodišča do kršitve načela zaslišanja stranke, saj je treba skladno s prvim odstavkom 9. člena ZUP dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, preden se izda odločba.
To, da bi tožnik ob vrnitvi v Kabul lahko živel pri sorodnikih, je ena od bistvenih okoliščin, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, zato bi tožniku morala dati možnost, da se o tem izjasni.
ZV-1 člen 127, 127/1, 127/1-2. ZUP člen 8, 8/1, 87, 87/4, 138, 138/1.
vodno dovoljenje - načelo materialne resnice - poziv k izjasnitvi - rok za izjasnitev
Med strankama ni sporno, da je bil tožniku poziv k izjasnitvi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev v zadevi, vročen na način t.i. nadomestne vročitve, da je treba za dan vročitve šteti 9. 4. 2015 in da je v tem pozivu za izjasnitev postavljen rok osmih dni. Tožnikova vloga, oddana na pošto dne 16. 4. 2015, je bila torej vložena pred iztekom navedenega roka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - izjave stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe drugostopenjskega organa izhaja, da je tožnik v postopku podal overjeno soglasje, iz katerega izhaja, da se strinja z nameravano gradnjo, torej tudi s potekom dostopne poti. Tožnik temu v tožbi ne ugovarja, niti ne navaja, da se njegova izjava ne bi nanašala na projekt, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato sodišče sprejema navedeno ugotovitev toženke za nesporno. Glede na navedeno nesporno ugotovitev, da se je tožnik z nameravano gradnjo po predloženem projektu strinjal, pa toženka ni kršila določb postopka, ko je izdala izpodbijano odločbo, ne da bi tožniku še posebej dala možnost, da se do predmetne gradnje opredeli.
upravni postopek - grajeno javno dobro - načelo zaslišanja stranke
ZUP drugostopenjskemu organu sicer omogoča, da pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjske odločbe ustrezno dopolni, vendar mora to storiti na podlagi dopolnitve ugotovitvenega postopka, ki vključuje tudi možnost stranke, da se opredeli do tako ugotovljenih dejstev.
vodno soglasje - molk organa - rok za izdajo vodnega soglasja - fikcija danega soglasja
Tožnica je že v upravnem postopku zatrjevala, da je za gradnjo nadstreška, v zvezi s katerim je zaprosila za izdajo vodnega soglasja, že pridobila gradbeno dovoljenje, pri čemer se je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja štelo, da je pridobila vodno soglasje na podlagi zakonske fikcije. Če navedeno drži, toženka na navedeni pravni podlagi (deseti odstavke 153. člena ZV-1) ne bi mogla utemeljiti izdaje zavrnilne odločbe po preteku roka iz tretjega odstavka navedene določbe.
ZUS-1 člen 4, 63, 63/1. URS člen 21. ZUPUDPP člen 18, 19, 21, 24, 25, 26.
postopek umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor - priprava državnega prostorskega načrta - protipravnost ravnanja - subsidiarni upravni spor
Izpodbijan sklep vlade je po svoji naravi posamični akt. Vsebina odločitev iz izpodbijanega sklepa pa se nanaša na poseg v okolje občine s postavitvijo daljnovoda, ki je v javnem interesu in pomemben za razvoj celotne regije, saj naj bi v tem delu Slovenije gospodarstvu in gospodinjstvom zagotovil zanesljivo oskrbo z električno energijo, kar pomeni, da se nanaša na konkreten položaj ter na določljiv krog oseb, in sicer na vse gospodarsko usmerjene in stanujoče osebe na območju postavitve tega daljnovoda, ki bo na njihov položaj vplival tako, da bo spremenil okolico njihovega bivanja ter jih oskrboval z električno energijo.
Ugotovitev posega v ustavne pravice je v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic možna le, če gre za tak poseg, ki je nezakonit. Zaradi tega je protipravnost delovanja določenega subjekta osnovni pogoj za to, da se lahko začne ugotavljati, ali je določen subjekt s svojim protipravnim delovanjem posegel v kakšno ustavno pravico.
Postopek umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, v fazi odločanja o pripravi načrta in načrtovanja variant je v obravnavanem primeru potekal v skladu s predpisi. Če pa koordinator in pobudnik nista ravnala v nasprotju s predpisi, pa ne more biti govora o kakršnikoli kršitvi, torej tudi ne o kršitvi katerekoli ustavne pravice, kar pomeni, da ni šlo za nedovoljen poseg v nobeno od ustavnih pravic, ki jih tožniki navajajo v tožbenem zahtevku. Sodišče se iz navedenih razlogov ne bo opredeljevalo do kršitve vsake posamezne pravice, saj že iz dejstva, da je tožena stranka ravnala zakonito in da ni kršila nobenega izmed členov ZUPUDPP, izhaja, da ni mogla na nedovoljen način poseči v katero izmed ustavnih pravic tožnikov.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost zemljišč - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega odloka
Že možnost izvedbe priključkov na javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe, zato dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišča, ki ni v tožnikovi lasti, še ne pomeni, da te možnosti ni.
Ni v nasprotju s predpisi ureditev, kjer je na območju, ki je namenjeno kompleksni zazidavi (izgradnja večstanovanjskega poslovno športnega objekta), uporabniku nezazidanega stavbnega zemljišča odmerjeno višje NUSZ kot uporabniku zazidanega stavbnega zemljišča.
ZUP člen 43. ZON člen 137, 138. ZVO-1 člen 40, 43.
ohranjanje narave - celovita presoja vplivov na okolje - stranka v postopku - društvo, ki deluje v javnem interesu - sodelovanje javnosti v postopku
V 43. členu ZVO-1 je opredeljeno tudi sodelovanje javnosti v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Javnost lahko v okviru javne razgrnitve daje mnenja in pripombe na plan in okoljsko poročilo, vendar pa tretji odstavek 137. člena ZON pravice društev, ki delujejo v javnem interesu, opredeljuje širše. Ta društva imajo namreč pravico zastopati interese ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih, kar pomeni z zakonom opredeljen pravni interes do udeležbe v upravnem postopku.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
V obravnavani zadevi rok za pritožbo v skladu s prvim odstavkom 86. člena ZDavP-2 znaša petnajst dni. Ker je bil ta zamujen, je organ prve stopnje pritožbo pravilno zavrgel.
davčna izvršba - prisilna izterjava neplačane globe - zastaranje pravice do izterjave
Glede zastaranja pravice do izterjave glob je relevanten datum izvršljivosti plačilnih nalogov, od katerega je začel teči petletni relativni oziroma desetletni absolutni rok iz tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2.
ZJF člen 106 f, 106 f/2. Tretji javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za komercialne kredite, v okviru programa spodbujanja konkurenčnosti Maribor s širšo okolico točka 1.4.1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji - upravičenci do sredstev - neporavnane davčne obveznosti
ZJF, na katerem med drugim temeljijo določbe Javnega razpisa, v določbi drugega odstavka 106.f člena določa, da zahteve in merila za dodelitev sredstev subvencij iz državnega oziroma občinskega proračuna določi neposredni proračunski uporabnik, ki ima v svojem finančnem načrtu za ta namen zagotovljene proste pravice porabe. Upoštevaje navedeno ureditev, je določba 1.4.1. točke Javnega razpisa, ki je omejila možnost pridobitve sredstev za prijavitelje, ki so udeleženi v družbah javno, objavljenih na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, skladna z določbami ZJF.
dohodnina - čezmejni delavec migrant - posebna olajšava za čezmejne delavce migrante - rok za uveljavljanje davčne olajšave
Davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante bi tožnik lahko uveljavljal v dohodninski napovedi. To izhaja iz prvega odstavka 61. člena ZDavP-2, po katerem mora davčni zavezanec v davčni napovedi vnesti vse podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčno ugodnost. Tožnik pa je to olajšavo uveljavljal šele v pritožbi zoper odmerno odločbo in glede na citirana zakonska določila prepozno.
okoljevarstveno dovoljenje za obrat - varstveno poročilo - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja
Agencija za varstvo okolja okoljevarstveno dovoljenje za obrat izda le v primeru, če ugotovi, da je varnostno poročilo ustrezno. Ustrezno pa je po presoji sodišča tisto varnostno poročilo, ki vsebuje vse zahtevane podatke, na podlagi katerih lahko Agencija presodi, da so predvideni varnostni ukrepi upravljavca obrata po strokovni plati zadostni in učinkoviti.
dohodnina - čezmejni delavec migrant - posebna olajšava za čezmejne delavce migrante - stroški v zvezi z delom
Tožnik stroškov v zvezi z delom in davčne olajšave za čezmejne delovne migrante ni uveljavljal v predpisanih rokih, zato prvostopni organ pri izdaji odmerne odločbe o dohodnini teh davčnih ugodnosti ni mogel upoštevati. Gre namreč za prekluzivne roke, v tem primeru pa ima zamuda roka za posledico izgubo pravice uveljavljati davčne ugodnosti.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - davčna olajšava - posebna davčna olajšava za čezmejne delovne migrante
Davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante bi tožnik lahko uveljavljal v dohodninski napovedi, katero bi moral vložiti za leto 2009 najkasneje do 30. 6. 2010. To izhaja iz prvega odstavka 61. člena ZDavP-2, po katerem mora davčni zavezanec v davčni napovedi vnesti vse podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčno ugodnost.
Poseg v strešno konstrukcijo (lahko) predstavlja poseg v konstrukcijske elemente objekta, v smislu 7.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, vendar gre v obravnavanem primeru nedvomno za povečanje obstoječega stanovanjskega objekta z nadzidavo mansardnega prostora, zaradi česar se bo bistveno spremenil zunanji izgled objekta. Vse to po presoji sodišča pomeni, da je poseg treba obravnavati kot nadzidavo in ne kot rekonstrukcijo objekta.
Glede na specifično pravno naravo upravnega odločanja v javno pravnih stvareh, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus skladnosti ocene oz. vrednotenja projekta tožeče stranke glede na pogoje in kriterije, ki so bili določeni v javnem razpisu. Navedeni morajo biti torej konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka oziroma njena strokovna komisija ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej.
Zgolj navedba v obrazložitvi, da ''ministrstvo ugotavlja, da je C.C. izpolnjevala pogoje po FIP v povezavi z Zakonom o prijavi in UVEG za pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje od Republike Avstrije, saj je bila v posledici končanja 2. svetovne vojne l. 1946 izgnana v Avstrijo (pregnanka/pregnanska škoda),'' ne zadosti standardu obrazložitve iz 209. člena ZUP/86 v zvezi s 6. členom ZDen (oziroma 214. členom ZUP).
Pogoji javnega razpisa so bili določeni za vse prijavitelje enako, zato ni bilo kršeno načelo enake obravnave vseh vlagateljev, kot tudi ne načelo zakonitosti. Z Javnim razpisom so bili jasno določeni pogoji za sofinanciranje, zato so neutemeljeni tudi ugovori tožeče stranke, da pomeni izpodbijana odločitev kršitev načela sorazmernosti oziroma proporcionalnosti. V postopku tudi niso bile storjene bistvene kršitve pravil postopka. Neutemeljeno je namreč sklicevanje tožeče stranke, da bi jo morala tožena stranka v postopku pozvati, v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP (da bi vlogo popravila v zvezi z neupravičenimi stroški) ter da bi na ta način postopala v skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP. Določba 67. člena ZUP se namreč nanaša na nepopolne vloge. V obravnavanem primeru pa je tožeča stranka na predmetnem javnem razpisu uveljavljala stroške, ki jih ne bi smela uveljavljati. Iz drugega odstavka 10. člena Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog pa celo izhaja, da prijavitelj v dopolnitvi vloge ne sme spreminjati: - višine zaprošenih sredstev, - tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge, - tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivati na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je naročnik prejel v postopku dodelitve sredstev.