novi ZDR - začasna odredba - nedenarna terjatev - izredna odpoved - zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi - odločba inšpektorja za delo
Ker inšpektor za delo ni zadržal učinkovanja prenehanja PZ zaradi podane izredne odpovedi po 3. odstavku 227. člena ZDR, niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi podaljša do pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi po 3. odstavku 85. člena ZDR. Podana izredna odpoved je z vročitvijo delavcu že začela učinkovati, zato izdaja začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja odpovedi PZ zaradi odpovedi, ni več mogoča.
Če delodajalec delavcu ne izplača odpravnine v rokih, določenih v
sklepu o prisilni poravnavi, ampak z zamudo, mu zaradi zamude s
plačilom dolguje tudi zamudne obresti po obrestni meri, določeni
z zakonom (ZPOMZO) in ne le zamudne obresti po TOM, ki so sicer
določene v sklepu o prisilni poravnavi.
Ker inšpektor za delo ni zadržal učinkovanja prenehanja PZ zaradi
podane izredne odpovedi po 3. odstavku 227. člena ZDR, niso
podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se zadržanje
učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi podaljša do
pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi po 3.
odstavku 85. člena ZDR. Podana izredna odpoved je z vročitvijo
delavcu že začela učinkovati, zato izdaja začasne odredbe, da se
zadrži učinkovanje prenehanja odpovedi PZ zaradi odpovedi, ni več
mogoča.
novi ZDR - redna odpoved PZ iz poslovnega razloga - rok za podajo odpovedi - utemeljenost odpovednega razloga - napoved zmanjšanja naročil s strani poslovnih partnerjev
Zgolj napoved odpovedi naročil še ne predstavlja poslovnega razloga za redno odpoved PZ, saj je tožena stranka šele z dnem, ko je prišlo do dejanskega znižanja naročil in upada proizvodnje tuljav, lahko z gotovostjo analizirala in ocenila nastalo situacijo ter sprejela ustrezne organizacijske in kadrovske odločitve.Šele takrat je nastopil poslovni razlog zaradi katerega je prišlo do redne odpovedi PZ tožnici, zato je bila ta podana v okviru subjektivnega 30-dnevnega roka iz 5. odstavka 88. člena ZDR.
ZDR (1990) člen 9, 18, 9, 18. ZDR člen 23, 53, 53/2, 54, 23, 53, 53/2, 54.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
1. Po delovnopravni zakonodaji, ki je veljala do 1.1.2003
(ZDR/90), sklepanje delovnega razmerja za določe čas ni bilo
časovno omejeno, če je obstajal zakonski razlog za sklenitev
delovnega razmerja za določen čas, medtem ko je na podlagi
53. člena ZDR/02 sklepanje PZ za določe čas z istim delavcem
brez prekinitve časovno omejeno na 2 leti (oz. na 3 leta po
prehodnih določbah 237. člena ZDR), razen v določenih
primerih (npr. nadomeščanje začasno odsotnega delavca). Ker
je bila le zadnja PZ za določen čas (3 mesece) sklenjena po
novem ZDR/02, časovna omejitev iz 2. odstavka 53. člena ni
bila kršena.
2. Delodajalec zaradi sklenitve PZ za določen čas v nasproju
z 9. členom ZDR/90 oz. 23. členom ZDR/02 (obveznost objave
prosega delovnega mesta, ki velja tako za sklepanje PZ za
nedoločen kot za določen čas) ni mogoče očitati navideznega
sklepanja PZ za določen čas. Zato ne pride v poštev domneva
iz 18. člena ZDR/90 oz. 54. člena ZDR/02, da je bila
sklenjena PZ za nedoločen čas.
Začasna odredba je oblika zavarovanja terjatev in ima skladno z 286. členom ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Tudi če gre za začasno odredbo po 3. odstavku 85. člena ZDR (zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi), se glede predpostavk za izdajo začasne odredbe uporabljajo določbe ZIZ (272. člen ZIZ). Zato revizija zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi začasne odredbe, s katero je tožnik predlagal zadržanje prenehanja PZ zaradi odpovedi, ni dovoljena. ZIZ v 1. odstavku 10. člena namreč določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, revizija ni dovoljena.
novi ZDR - transformacija - objava prostega delovnega mesta
1. Po delovnopravni zakonodaji, ki je veljala do 1.1.2003 (ZDR/90), sklepanje delovnega razmerja za določe čas ni bilo časovno omejeno, če je obstajal zakonski razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, medtem ko je na podlagi 53. člena ZDR/02 sklepanje PZ za določe čas z istim delavcem brez prekinitve časovno omejeno na 2 leti (oz. na 3 leta po prehodnih določbah 237. člena ZDR), razen v določenih primerih (npr. nadomeščanje začasno odsotnega delavca). Ker je bila le zadnja PZ za določen čas (3 mesece) sklenjena po novem ZDR/02, časovna omejitev iz 2. odstavka 53. člena ni bila kršena. 2. Delodajalec zaradi sklenitve PZ za določen čas v nasproju z 9. členom ZDR/90 oz. 23. členom ZDR/02 (obveznost objave prosega delovnega mesta, ki velja tako za sklepanje PZ za nedoločen kot za določen čas) ni mogoče očitati navideznega sklepanja PZ za določen čas. Zato ne pride v poštev domneva iz 18. člena ZDR/90 oz. 54. člena ZDR/02, da je bila sklenjena PZ za nedoločen čas.
Če delodajalec delavcu ne izplača odpravnine v rokih, določenih v
sklepu o prisilni poravnavi, ampak z zamudo, mu zaradi zamude s
plačilom dolguje tudi zamudne obresti po obrestni meri, določeni
z zakonom (ZPOMZO) in ne le zamudne obresti po TOM, ki so sicer
določene v sklepu o prisilni poravnavi.
ZIZ člen 10, 10/1, 272, 10, 10/1, 272. ZDR člen 85, 85/3, 85, 85/3.
delovno razmerje - začasna odredba - dopustnost revizije
Začasna odredba je oblika zavarovanja terjatev in ima skladno z
286. členom ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Tudi če gre za začasno
odredbo po 3. odstavku 85. člena ZDR (zadržanje učinkovanja
prenehanja PZ zaradi odpovedi), se glede predpostavk za izdajo
začasne odredbe uporabljajo določbe ZIZ (272. člen ZIZ). Zato
revizija zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi začasne odredbe,
s katero je tožnik predlagal zadržanje prenehanja PZ zaradi
odpovedi, ni dovoljena. ZIZ v 1. odstavku 10. člena namreč
določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe
in zavarovanja, revizija ni dovoljena.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok - odpovedni razlog
Zgolj napoved odpovedi naročil še ne predstavlja poslovnega
razloga za redno odpoved PZ, saj je tožena stranka šele z dnem,
ko je prišlo do dejanskega znižanja naročil in upada proizvodnje
tuljav, lahko z gotovostjo analizirala in ocenila nastalo
situacijo ter sprejela ustrezne organizacijske in kadrovske
odločitve.
Šele takrat je nastopil poslovni razlog zaradi katerega je
prišlo do redne odpovedi PZ tožnici, zato je bila ta podana
v okviru subjektivnega 30-dnevnega roka iz 5. odstavka 88.
člena ZDR.
novi ZDR - izredna odpoved PZ s strani delavca - zamuda pri izplačilu plače - kasneje izplačana plača z zakonitimi zamudnimi obrestmi - okoliščine, ki onemogoČajo nadaljevanje DR do izteka odpovednega roka
Če delodajalec v obdobju 6-ih mesecev zamuja z izplačilom plače, je podan razlog za izredno odpoved PZ delavca po 4. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR. Tudi če delodajalec kasneje poravna tako obveznost iz naslova plače, kot tudi natekle zakonite zamudne obresti, je izredna odpoved PZ delavca zakonita.Zamuda v izplačilu plače občutno vpliva na življenski standard delavca, zato so podane okoliščine iz 1. odstavka 110. člena ZDR, da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
ZDR člen 114, 114/1, 88, 88/1, 88/1-1. ZDSS-1 člen 30, 30/1
novi ZDR - redna odpoved pz iz poslovnega razloga - starejši delavec - ZDSS-1 - obravnava pred pritožbenim sodiščem
Posebno pravno varstvo pred odpovedjo PZ iz poslovnega razloga po 1. odstavku 114. člena ZDR uživajo le tisti delavci, ki so ob podaji redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga že stari 55 let in ne tudi tisti, ki šele v teku odpovednega roka dosežejo to starost.Za "popravo nepravilnosti" v smislu 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 je mogoče šteti le dopolnjevanje ali preverjanje dokaznega postopka, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje in sanacijo procesnih napak, ne da bi bilo potrebno obravavo v celoti ponoviti in na pritožbeni obravnavi izvesti vse oz. ključne dokaze. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo nobenega dokaza v zvezi z odločilnimi dejstvi, bi to pomenilo prelaganje sojenja s sodišč prve stopnje na sodišče druge stopnje. Zato v takem primeru ni mogoče izvesti pritožbene obravnave po 1. odstavku 30. člena ZDSS-1, saj je citirano določbo smotrno uporabiti le, če je za pravilno odločitev potrebno ponoviti ali na novo izvesti le manjše število dokazov oz. sanirati tiste procesne napake, ki ne obremenjujejo celotnega postopka.
pogodbena volja strank - trditveno in dokazno breme
Da bi sodišče ugotavljalo drugačno vsebino pogodbene volje, kot
izhaja iz dobesesdnega pomena izrazov, ki sta jih pogodbeni stranki
navedli v pogodni (2. odstavek 99. člena ZOR), mora pravdna stranka,
ki se na to sklicuje ponuditii ustrezno trditveno podlago. Tožena
stranka je s tem v zvezi ponudila trditve glede notranjega neskladja
v pogodbi med modelom izračuna korigirane vrednosti še neplačanih del
kot izhaja iz predračuna 81-C/92 in obračunanim zneskom korigirane
vrednosti na predračunu, ki je vnešen v tekst aneksa št. 1. Sodišče
prve stopnje je pravilno povzelo, da tožeča stranka ni ugovarjala
pogodbenemu predračunu, ki je sestavni del aneksa št. 1, v katerem je
kot posebna postavka naveden tudi 2 % strošek za koordinacijo. Tožeča
stranka torej in ponudila trditev, s katerimi bi zatrjevala, da je
bila pogodbena volja pravdnih strank glede načina oblikovanja
končnega zneska drugačna, kot izhaja iz modela predračuna št.
81-C/92. Materialnopravno zmotno je torej sklepanje sodišča prve
stopnje, da bi tožena stranka morala pkonuditi ustrezne dokaze, da bi
moral biti 2 % delež za koordinacijo po predračunu odštet od
preostale vrednosti iz predračuna, saj to izhaja iz samega modela
predračuna, ki je v tem smislu skladen z 10. odstavkom 4. člena
Pogodbe. Tožeča stranka je s tem v zvezi ponudila zgolj trditev, da
je bilo 2 % zmanjšane upoštevano v pogodbeni vrednosti, zato se ne
more odbiti še enkrat. Takšne trditve ne pomenijo, da je tožeča
stranka zatrjevala, da bi bile v predračunu za ustrezen znesek
zmanjšane že posamezne postavke predračuna, v posledici česar bi bila
posebna odbitna postavka stroškov za koordinacijo neutmeljena. Tudi v
kolikor bi tovrstne trditve tožeča stranka ponudila, bi bilo dokazno
breme za utemeljenost tovrstnih trditev na njeni strani. Ob
pomanjkanju trditev tožeče stranke ni mogoče na toženo stranko
prevaliti trditvenega in dokaznega bremena zgolj sklicujoč se na
izpovedi prič, ki se nanašajo na dejstvo (da naj bi bilo upoštevanje
stroškov koordiancije upoštevano že v posameznih postavkah
predračuna), ki jih pravdni stranai nista zatrjevali.
Za sprejem odločitve o nadaljevanju postopka zoper
družbenike po ZFPPod izbrisanih družb, zadošča ugotovitev,
da so osebe, zoper katere je postopek nadaljevan, v sodni
register vpisane kot družbeniki izbrisanih družb.
Ni pa pravno upoštevna družbenikova trditev, češ da je
izbrisu družbe nasprotoval in da ni nihče podal izjave po 4.
odst. 27. čl. ZFPPod (med drugim) o prevzemu plačila
morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe.
Upravnik je v pravnem razmerju le z lastniki stanovanj. Do tretjh
(med njimi tudi do najemnikov) lahko uveljavlja terjatve, ki jih
imajo proti njim lastniki stanovanj le, če lastniki nanj s pogodbo
prenesejo svoja materialnopravna upravičenja. To pa še ne pomeni, da
nima zahtevka za njihovo plačilo proti lastnikom stanovanj, v danem
primeru torej proti toženi stranki (tako tudi odločba Vrhovnega
sodišča RS, št. III Ips 43/2002 z dne 20.6.2002).
novi ZDR - odpoved PZ s ponudbo nove pogodbe - obvestilo o nameravani odpovedi - ustreznost zaposlitve - kraj opravljanja dela
Redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni nezakonita zgolj zato, ker delodajalec ni predhodno opozoril delavca o nameravani redni odpovedi (3. odstavek 83. člena ZDR), zlasti še, ker je bil tožnik kot sindikalni zaupnik seznanjen z nameravano selitvijo proizvodnje in o tem, da njegovo delo v Ljubljani ne bo več potrebno. To obvestilo tudi nima bistvenega vpliva na odpoved, saj zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi v primeru redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga ni predvideno.Pri presojanju ustreznosti zaposlitve skladno s 3. odstavkom 90. člena ZDR se lahko upošteva tudi kriterij kraja opravljanja dela, ki je kot sestavina PZ določen tudi v 4. alinei 1. odstavka 29. člena ZDR. Zato je pri presoji ustreznosti ponujene zaposlitve glede (spremembe) kraja opravljanja dela potrebno smiselno uporabljati tudi kriterije iz prej veljavnih KP glede razporeditve delavca v drug kraj.
dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - aktivna legitimacija
V kolikor je sodišče prve stopnje priznalo utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke na pravno poslovni podlagi, je to vprašanje bistvenega pomena in bo okoliščine v zvezi s tem potrebno ponovno raziskati, upoštevajoč, da je dokazno breme, da je bila pogodba veljavno sklenjena na podlagi veljavnega pooblastila kurilnemu odboru, na strani tožeče stranke.
Ker je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe, s katero je
obtoženca spoznalo za krivega storitve nadaljevanega kaznivega
dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in mu izreklo
kazen dve leti zapora, ugotovilo, da obtožencu ni dokazano, da je
zatrjevana spolna dejanja nad mladoletnim oškodovancem izvrševal z
namenom zadovoljitve svojega spolnega nagona in je takšno trditev
državnega tožilca v tenorju obtožbe izpustilo iz izreka sodbe, je
sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in ob ugotovitvi, da
državni tožilec pritožbe zoper sodbo ni vložil, obsodilno sodbo
spremenilo tako, da je obtoženca iz razloga po 3. točki 358. člena
ZKP oprostilo obtožbe za storitev očitanega nadaljevanega kaznivega
dejanja. Če namreč zatrjevanega ravnanja obtoženca ni mogoče uvrstiti
pod spolna dejanja, ki imajo za cilj spolno vzdraženje ali
zadovoljevanje njegovega spolnega nagona, oziroma za takšno trditev
ni dovolj dokazov, obtožencu niso dokazani subjektivni znaki
očitanega kaznivega dejanja, posledica česar je lahko le izrek
oprostilne sodbe.
ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 87, 87/2, 111, 111/1, 204, 204/3, 87, 87/2, 111, 111/1, 204, 204/3.
odpoved delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe
Sodišče je tožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj je tožnik ni
vložil v prekluzivnem 30-dnevnem roku iz 3. odstavka 204. člena
ZDR od vročitve izredne odpovedi PZ, ki mu je bila vročena na
delovnem mestu (kar dokazuje njegov podpis na vročilnici in kar
so potrdile priče, ki so vročitev opravile), ne pa kasneje po
pošti.