• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 19
  • >
  • >>
  • 181.
    VDS sodba Pdp 589/2005
    15.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03276
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1, 118, 118/2, 88, 88/1, 88/1-1, 114, 114/1, 118, 118/2.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - starejši delavec
    Izjava delavke, da se ne počuti sposobna za delo in da naj

    sodišče glede odločitve o nezakonitosti podane redne odpovedi PZ

    iz poslovnega razloga počaka do odločitve ZPIZ glede njene

    zmožnosti za delo, ni okoliščina, ki bi kazala na to, da

    nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo mogoče, tožeča stranka

    pa ima očiten interes, da do upokojitve zaradi invalidnosti

    nadaljuje z delovnim razmerjem. Zato niso podani razlogi za

    prenehanje PZ na podlagi sodbe sodišča po 2. odstavku 118. člena

    ZDR.

     
  • 182.
    VSK sklep I Cpg 216/2004
    15.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSK01203
    ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
    izbris iz sodnega registra - nadaljevanje postopka
    Dejstvo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra na podlagi ZFPPod ima po 4.odst. 27.čl. navedenega zakona posledico ravno v tem, da se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 1.odst. 394.čl. ZGD.

     
  • 183.
    VSL sklep II Cp 831/2005
    15.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51640
    ZPP člen 154, 187, 154, 187.
    subjektivna sprememba tožbe - povrnitev pravdnih stroškov
    S tem, ko novi toženec vstopi v procesni položaj dotedanjega in prevzame pravdo v tistem stanju, v katerem je bila, ko vstopi vanjo (187. člen ZPP), prevzame tudi breme povrnitve stroškov nasprotni stranki v primeru neuspeha v pravdi - tako tistih, ki so nastali nasprotni stranki do njegovega vstopa v pravdo, kot tistih, ki so nastali potem - oziroma v primeru uspeha pridobi pravico do povrnitve pravdnih stroškov - prav tako vseh, ne glede na to, v katerem stadiju postopka so nastali.

     
  • 184.
    VDS sodba Pdp 700/2004
    15.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03271
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111, 111/1, 111/1-1.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe
    Tožena stranka je tožniku zakonito izredno odpovedala PZ, ker je

    tožnik kršil pogodbeno obveznost iz delovnega razmerja, ki je

    imela znake kaznivega dejanja, s tem, da je iz skladišča tožene

    stranke vzel blago, ne da ga plačal. Odločitev o izredni odpovedi

    PZ ni vezana na pravnomočno ugotovljeno kazensko odgovornost.

    Zadostuje, da delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz

    delovnega razmerja in da ima kršitev znake kaznivega dejanja.

     
  • 185.
    VSK sodba I Cpg 246/2004
    15.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01260
    ZOR člen 832, 833, 832, 833.
    špediterska pogodba
    Ključni obveznosti špediterja sta varovanje interesov

    naročitelja (832. čl. v času spornega razmerja veljavnega

    Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR) in ravnanje po

    naročiteljevih navodilih (833. čl. ZOR).

     
  • 186.
    VSK sodba in sklep I Cpg 289/2004
    15.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01409
    ZOR člen 74, 74.
    pogoj - prevzem obveznosti izpolnitve
    Pomembno je, kdaj je toženec pogoj pristavil. Če ga je pristavil istočasno s podpisom dogovora, dejansko obveznost iz dogovora ni prevzel nepogojno.

     
  • 187.
    VDS sklep Pdp 978/2005
    15.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03173
    ZDR člen 16, 216, 16, 216. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-e, 5, 5/1, 5/1-e.
    stvarna pristojnost
    Šteje se, da obstaja začasno in občasno delo študentov po 216.

    členu ZDR, čeprav je študent opravljal delo brez napotnice, če

    sicer obstajajo elementi tega razmerja, enako kot v primeru t.i.

    faktičnega delovnega razmerja (ki se priznava, če obstajajo

    elementi delovnega razmerja iz 16. člena ZDR, čeprav stranki

    nista sklenili PZ v pisni obliki).

    Če je izkazano, da je dijak opravljal delo s posredovanjem

    organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela študentom

    in dijakom, gre za delovni spor. Za spore, ki izvirajo iz dela

    študentov, je skladno z e točko 1. odstavka 5. člena ZDSS-1

    pristojno delovno sodišče.

     
  • 188.
    VDS sklep Psp 621/2005
    15.9.2005
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VDS03673
    ZPIZ-1 člen 252, 252/2, 252/2, 252. ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-1, 72, 70, 70/1, 70/1-1, 72.
    začasna odredba - socialni spor
    V socialnem sporu je za izdajo začasne odredbe zadostna podlaga

    že sam ZDSS-1 (člen 70). Po določbah 1. alinee 1. odstavka 70.

    člena ZDSS-1 lahko sodišče med postopkom na predlog stranke ali

    po uradni dolžnosti odloži izvršitev izpodbijanega upravnega

    akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda

    in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja

    nepopravljiva škoda. Glede na določbe ZDSS-1 in ZPIZ-1 se lahko

    kot "izpodbijani upravni akt" iz 70. člena ZDSS-1 šteje samo

    drugostopenjski upravni akt (in z njim v zvezi seveda

    prvostopenjski), zoper katerega je vložena tožba. Zato se kot

    "izpodbijani upravni akt" v smislu 1. alinee 1. odstavka 70.

    člena ZDSS-1 ne more šteti pravnomočna prvostopenjska odločba,

    saj zoper njo ni vložena tožba po 72. členu ZDSS-1 ter 2.

    odstavku 252. člena ZPIZ-1.

     
  • 189.
    VDS sklep Psp 407/2005
    15.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03681
    ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZPIZ-1 člen 252, 252/2, 257, 257/2, 257/2, 257, 252/2, 252. ZDSS-1 člen 63, 63.
    pravni interes - procesna predpostavka - pokojninsko zavarovanje - odločba zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
    Glede na določbe 2. odst. 252. čl. in 2. odst. 257. čl. ZPIZ-1

    ter 63. čl. ZDSS-1 je tožba dovoljena v primeru, ko je z dokončno

    odločbo tudi dokončno odločeno o pravnem razmerju (pravici,

    obvezosti oz. pravni koristi). Če drugostopenjski organ odpravi

    prvostopno odločbo in zadevo vrne temu organu v ponovno

    odločanje, to pomeni, da se je zadeva vrnila v stanje, v katerem

    je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko o upravni stvari še

    ni bilo odločeno. Zoper novo odločbo ima zavarovanec (tožnik)

    možnost vložiti pritožbo in mu je že v okviru upravnega postopka

    zagotovljeno pravno varstvo. Tožnik, ki je uspel s pritožbo v

    upravnem postopku in je bila zato z odločbo organa druge stonje

    odpravljena odločba prve stopnje, s tožbo ne more doseči zanj

    ugodnejše odločbe. V tem primeru tožniku ni mogoče priznati

    pravovarstvenega interesa, ki je procesna predpostavka za vodenje

    postopka.

     
  • 190.
    VDS sodba Pdp 471/2004
    15.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03261
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 90, 90/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 90, 90/1.
    odpoved delovnega razmerja - nova sistemizacija delovnih mest - rok
    Tožena stranka tožniku ni hkrati podala odpovedi PZ s ponudbo

    nove pogodbe po 90. členu ZDR, ampak je tožniku najprej ponudila

    v podpis novo PZ in mu šele potem, ko tožnik nove ponudbe ni

    sprejel, podala redno odpoved PZ iz poslovnega razloga. Pri tem

    je zamudila 30-dnevni rok za podajo redne odpovedi iz poslovnega

    razloga iz 5. odstavka 88. člena ZDR, saj je od trenutka, ko je

    tožnika z dopisom obvestila o tem, da je sprejela novo

    sistemizacijo delovnih mest in ukinila njegovo delovno mesto, pa

    do podaje redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga minilo več kot

    30. dni.

     
  • 191.
    VSK sodba I Cpg 347/2004
    15.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01535
    ZOR člen 300, 300.
    subrogacija
    Na vsakogar, ki izpolni obveznost, za katero ima kakšen pravni interes, preide ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami. Glede na to, da ima tožnik kot zastavitelj pravni interes pri poravnavi obveznosti dolžnika do upnika, to pa zato, da prepreči prodajo nepremičnine, katere lastnik je, ima seveda od dolžnika že na podlagi 300. čl. ZOR pravico zahtevati vrnitev tistega zneska, ki ga je v skladu s pogodbo med upnikom in dolžnikom, že plačal, od dolžnika, prav tako pa gre pri tisti terjatvi, ki je napram upniku namesto dolžnika še ni poravnal, res za pogojno terjatev, ki jo je upnik upravičeno prijavil v stečajno maso dolžnika.

     
  • 192.
    VSK sklep II Cpg 49/2005
    15.9.2005
    zavarovanje terjatev
    VSK01534
    ZIZ člen 257, 257/1, 257, 257/1.
    predhodna odredba
    Tuja sodna odločba, ki se sicer glasi na denarno terjatev in ki je z odločbo domačega sodišča prve stopnje priznana, je izenačena s tako odločbo, kot jo ima v mislih 1. odst. 257. čl. ZIZ in je torej izpolnjen pogoj iz tega določila, kar se tiče obstoja odločbe.

     
  • 193.
    VSK sklep I Cpg 125/2005
    15.9.2005
    PRAVO DRUŽB - NEPRAVDNO PRAVO
    VSK01882
    ZNP člen 4, 35, 4, 35. ZGD člen 49a, 49b, 49c, 446, 446/2, 447, 49a, 49b, 49c, 446, 446/2, 447.
    posredovanje - udeleženec v postopku
    V takšnem primeru, kot je obravnavani, ko predlagateljica od

    sodišča zahteva, da s sodno odločbo dovoli posredovanje

    informacij o zadevah družbe in dovolitev vpogleda v knjige

    in spise, ima družba položaj nasprotnega udeleženca, nima pa

    takšnega položaja niti posamezni družbenik in niti

    poslovodja.

     
  • 194.
    VDS sodba Pdp 1085/2004
    15.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03195
    ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe
    Tožena stranka tožniku ni zakonito odpovedala PZ iz poslovnega

    razloga na delovnem mestu "pomožna dela v gradbeništvu", ki je

    zajemalo tudi delo pobiranja parkirnine, saj je pred dopovedjo PZ

    tužniku zaposlila novega delavca za pobiranje parkirnine. Zato

    razlog za redno odpoved PZ iz poslovnega razloga ni utemeljen.

     
  • 195.
    VDS sklep Pdp 870/2005
    15.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03193
    ZDSS-1 člen 30, 30/1, 30, 30/1.
    ponovitev umaknjenega dokaznega predloga - obravnava - dokazna ocena - dokaz
    Za "popravo nepravilnosti" v smislu 1. odstavka 30. člena ZDSS-1

    je mogoče šteti le dopolnjevanje ali preverjanje dokaznega

    postopka, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje in

    sanacijo procesnih napak, ne da bi bilo potrebno obravavo v

    celoti ponoviti in na pritožbeni obravnavi izvesti vse oz.

    ključne dokaze. Sodišče prve stopnje ne more dokazov le izvesti

    in prepustiti dokazno oceno pritožbenemu sodišču oz. izvajati

    dokazov le o neodločilnih dejstvih, sodišču druge stopnje pa

    prepuščati izvedbo dokazov o odločilnih dejstvih, saj bi to

    pomenilo prelaganje sojenja s sodišč prve stopnje na sodišče

    druge stopnje. Zato v takem primeru ni mogoče izvesti pritožbene

    obravnave po 1. odstavku 30. člena ZDSS-1, saj je citirano

    določbo smotrno uporabiti le, če je za pravilno odločitev

    potrebno ponoviti ali na novo izvesti le manjše število dokazov

    oz. sanirati tiste procesne napake, ki ne obremenjujejo celotnega

    postopka. V takšnem primeru lahko pritožbeno sodišče na seji

    senata razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo

    sodišču prve stopnje v novo sojenje.

     
  • 196.
    VSL sklep I Cpg 1037/2003
    15.9.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL06247
    ZP člen 37, 168, 251. ZOR člen 154, 185, 775, 776, 154, 185, 775, 776. URS člen 26, 26.
    pridobitev lastninske pravice - vrnitev zaseženih predmetov - izplačilo
    Pravno zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da v primeru

    nakupne komisije komisionar pridobi lastninsko pravico na predmetu

    pogodbe. Za takšno sklepanje ni podlage v določbah ZOR.

    Tožena stranka je prodajo stvari utemeljevala na določbi 397. čl.

    Carinskega zakona. Izkupiček od prodanih predmetov pa bi si tožena

    stranka lahko pridržala (oziroma prenesla v korist občine, na območju

    katere je bil storjen prekršek) zgolj v primeru, da bi bilo v

    postopku o carinskem prekršku pravnomočno odločeno o odvzemu stvari

    in bi bile stvari last storilca prekrška (6. odst. 37. čl. ZP). V

    primeru, da bi bilo odločeno o odvzemu predmetov, ki niso storilčeva

    last, pa bi tožena stranka izkupiček od prodanih odvzetih predmetov

    morala izročiti lastniku (7. odst. 37. čl. ZP). Zgolj v primeru, da

    gre za neznanega lastnika, bi po enem letu naveden izkupiček postal

    dohodek občine.

    Drugačna pa je situacija, ko v postopku o carinskem prekršku

    pravnomočno ni bilo odločeno o odvzemu stvari, ker je bil postopek

    ustavljen. Tožena stranka je s tem izgubila vsakršno pravno podlago

    za posest nad zaseženimi stvarmi oziroma za zadrževanje izkupička od

    zaseženih stvari, ki so bile tekom postopka prodane. Temeljna

    obveznost tožene stranke je v tem primeru opredeljena v 1. odst. 168.

    čl. ZP, to je, da se zaseženi predmeti vrnejo tistemu, ki so mu bili

    zaseženi. Kot rečeno, navedena določba izhaja iz predpostavke, da

    mora v primeru ustavitve postopka tožena stranka vzpostaviti prejšnje

    posestno stanje glede zaseženih predmetov. Ker se v tem primeru

    prekrškovnemu organu ni potrebno ukvarjati z vprašanjem, na kakšni

    podlagi izvaja zaseženec svojo pravico do posesti (ali je lastnik

    stvari), ni videti ovire, da bi tožena stranka upravičencu do vrnitve

    stvari nanj prenesla izkupiček, ki ga je prejela od prodanih

    zaseženih stvari v teku postopka. Vsekakor pa se tožena stranka v tem

    okviru ne more uspešno sklicevati, da ima pravico zadržati izkupiček

    od prodanih stvari zaradi izteka enoletnega roka v smislu 7. odst.

    37. čl. ZP.

     
  • 197.
    VSK sklep I Cpg 301/2004
    15.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01531
    ZOR člen 586, 586.
    najemna pogodba - odškodnina
    Tožena stranka je bila najemnik celotnih prostorov, torej tudi prostora, ki ga je oddala v podnajem T. d.o.o. P., in zato nasproti tretjim osebam odgovarja tudi za ravnanje podnajemnika. Dejstvo, da je te prostore oddala v podnajem, ne izključuje njene odgovornosti za dogodke, tudi ne za škodo, ki je ali bi lahko nastala zaradi napačnega ravnanja podnajemnika.

     
  • 198.
    VDS sklep Psp 508/2005
    15.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03664
    ZPP člen 141, 141/2, 365, 365/2, 141, 141/2, 365, 365/2. ZDSS-1 člen 20, 28, 28/2, 28/6, 20, 28, 28/2, 28/6.
    umik tožbe - izostanek z naroka - ustavitev postopka - socialni spor
    Kadar v sodnem spisu ni vabila strankam na prvi narok za glavno

    obravnavo, zakonitosti sklepa o ustavitvi postopka zaradi štetja

    tožbe za umaknjeno ni mogoče preiskusiti, ker ni mogoče

    ugotoviti, ali je bila stranka v vabilu sploh opozorjena na

    pravne posledice izostanka iz 2. odstavka 28. člena ZDSS.

     
  • 199.
    VSK sklep I Cpg 369/2004
    15.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01206
    ZIZ člen 250, 250.
    notarski zapis kot izvršilni naslov - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini
    Drugodolžnica je podpisala izvršljiv sporazum o zavarovanju terjatve po 250.čl. ZIZ z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini. Drugodolžnica se je strinjala z neposredno izvršljivostjo obveznosti, pritožba dolžnice je neutemeljena.

     
  • 200.
    VSL sklep II Cp 2207/2004
    14.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50996
    ZPP člen 315, 315.
    vmesna sodba
    Sodišče z vmesno sodbo odloči le o podlagi tožbenega zahtevka, zato

    se mora tako glasiti tudi izrek vmesne sodbe in vanj ne sodi

    odločanje o obstoju oziroma veljavnosti poravnave, kar je v

    obravnavani pravdni zadevi res predhodno vprašanje. Izrek vmesne

    sodbe je treba oblikovati tako, da bo ugotovljena odškodninska

    odgovornost tožene stranke za tožnikovo škodo, bodisi v celoti,

    bodisi delno.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 19
  • >
  • >>