Kadar upnik na podlagi verodostojne listine predlaga izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, sodišče sámo po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe opraviti poizvedbe o teh podatkih. Navedeno tako pomeni, da upniku v izvršilnem predlogu ni potrebno navesti (niti ene) organizacije za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, niti številke njegovega računa, sodišče pa ga k temu ne more in ne sme pozivati. Ker je v konkretnem primeru to storilo, je zmotno uporabilo navedeno določbo 40. člena ZIZ, zaradi te kršitve pa posledično tudi ni podana pravna podlaga za ustavitev izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.
spor majhne vrednosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožbeni razlog
Trditve tožene stranke, da za slabo ekonomsko-finančno stanje ni vedela oz., da ni mogla vedeti in da so ugotovitve sodišča prve stopnje s tem v zvezi napačne, pomeni napad na dejansko stanje, ki v pritožbenem postopku, v sporih majhne vrednosti ni dopusten.
Fiktivna vročitev po 141.čl. ZPP je mogoča in lahko ima pravne učinke le v primeru, da dejansko naslovljenec še živi na označenem naslovu. V primeru preselitve dolžnika pred vložitvijo izvršilnega predloga fiktivna vročitev po 141.čl. ZPP ni mogoča.
Na vsakogar, ki izpolni obveznost, za katero ima kakšen pravni interes, preide ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami. Glede na to, da ima tožnik kot zastavitelj pravni interes pri poravnavi obveznosti dolžnika do upnika, to pa zato, da prepreči prodajo nepremičnine, katere lastnik je, ima seveda od dolžnika že na podlagi 300. čl. ZOR pravico zahtevati vrnitev tistega zneska, ki ga je v skladu s pogodbo med upnikom in dolžnikom, že plačal, od dolžnika, prav tako pa gre pri tisti terjatvi, ki je napram upniku namesto dolžnika še ni poravnal, res za pogojno terjatev, ki jo je upnik upravičeno prijavil v stečajno maso dolžnika.
notarski zapis kot izvršilni naslov - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini
Drugodolžnica je podpisala izvršljiv sporazum o zavarovanju terjatve po 250.čl. ZIZ z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini. Drugodolžnica se je strinjala z neposredno izvršljivostjo obveznosti, pritožba dolžnice je neutemeljena.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločilna dejstva
Sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti glede na to, da o tem, zakaj računov, ki se nahajajo med dokazi ni upoštevalo, nima prav nobenih razlogov.
Tuja sodna odločba, ki se sicer glasi na denarno terjatev in ki je z odločbo domačega sodišča prve stopnje priznana, je izenačena s tako odločbo, kot jo ima v mislih 1. odst. 257. čl. ZIZ in je torej izpolnjen pogoj iz tega določila, kar se tiče obstoja odločbe.
Zgolj sporočilo organizacije za plačilni promet, v katerem ni niti povedano, kakšen znesek je bil sploh izterjan, ne more biti podlaga za ustavitev izvršilnega postopka.