202.

VSL sodba I Cp 975/2005

14.9.2005

stanovanjsko pravo

VSL50664

SZ člen 5, 6, 41, 41/2, 58, 5, 6, 41, 41/2, 58, 5, 6, 41, 41/2, 58.

stanovanjska najemna razmerja - aneks - najemna pogodba - stanovanje - ožji družinski član - izpraznitev stanovanja

S tem, ko določba 2. odstavka 41. člena SZ dolžnost sklenitve aneksa

oziroma pravico najemodajalca, da odkloni sklenitev aneksa k najemni

pogodbi zaradi povečanja števila oseb v njegovem stanovanju veže na

število oseb, za katere se šteje stanovanje primerno, napotuje na

določbo 5. člena SZ, ki določa definicijo primernega stanovanja. Ta

pa ne določa le razporeditve prostorov v stanovanju, temveč govori o

primernosti stanovanja za določen krog oseb - za lastnika oziroma

najemnika ter njune ožje družinske člane, če živijo z lastnikom

oziroma najemnikom v skupnem gospodinjstvu. Kdo so ožji družinski

člani lastnika oziroma najemnika pa SZ določa v 6. členu. Po določbi

6. člena SZ med ožje družinske člane najemnika po SZ ni mogoče šteti

tudi najemnikovega zeta in najemnikovih vnukov, razen, če so ti na

dan uveljavitve SZ (19.10.1991) stalno, več kot dve leti, živeli v

ekonomski skupnosti s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, a

slednjega v konkretnem primeru tretja do peta tožena stranka sploh

niso zatrjevale. Ker tretja do peta tožena stranka niso ožji

družinski člani prve tožene stranke - najemnika stanovanja in ker kot

taki neutemeljeno od tožeče stranke zahtevajo, da se najemna pogodba,

sklenjena med tožečo stranko in prvo toženo stranko, dopolni tako, da

se tudi te osebe navedejo kot uporabniki, tožeča stranka pa tako

dopolnitev odklanja, druge pravne podlage za bivanje v stanovanju pa

te osebe ne zatrjujejo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da

stanovanje tožeče stranke zasedajo nezakonito, zato se morajo iz

njega izseliti.

 

204.

VSL sodba II Cp 1820/2005

14.9.2005

obligacijsko pravo - stvarno pravo

VSL50277

ZOR člen 219, 219. OZ člen 198, 198. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.

neupravičena pridobitev - verzija - solastnina

Pogoj za uveljavitev verzijskega zahtevka je uporaba tuje stvari, na

takšen način, da je uporabnik stvari okoriščen na račun prikrajšanca;

v tem primeru mu je dolžan nadomestiti korist, ki jo je imel od

uporabe. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje

materialnopravno pravilno ugotovilo, da toženka ni neupravičeno

okoriščena, saj uporablja solastno stvar v skladu z določbo 1.

odstavka 66. člena SPZ - sorazmerno svojemu solastninskemu deležu.

 

206.

VSL sklep I Cp 1698/2005

14.9.2005

obligacijsko pravo

VSL50579

ZTLR člen 14, 14/1, 15, 15/2, 15/3, 15/6, 16, 16/1, 14, 14/1, 15, 15/2, 15/3, 15/6, 16, 16/1. ZOR člen 219, 220, 223, 219, 220, 223. ZPP člen 311, 311/1, 319, 319/3, 324, 324/3, 311, 311/1, 319, 319/3, 324, 324/3.

neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina

Pritožbeno sodišče bi soglašalo, da je toženec dolžan tožnici

nadomestiti korist od uporabe njenega solastniškega deleža, ne glede

na to katere prostore (je) sam de facto uporablja(l), vendar le ob

predpostavki, da bi bilo ugotovljeno, da tožnica ni soglašala z

uporabo njenega solastniškega deleža po otrokih, še posebej zato, ker

sta te nepremičnine (so)uporabljala s tožnico že pred njeno

odselitvijo. Če je toženec brez tožničinega soglasja sklenil "najemno

in darilno pogodbo", to še ne pomeni, da tožnica ni soglašala s tem,

da sinova uporabljata njen solastniški delež. Bistvena okoliščina je

po oceni pritožbenega sodišča, ali je tožnica privolila v svoje

prikrajšanje. Če je tožnica soglašala, da sinova uporabljata njen

solastniški delež, potem v skladu z načelom volenti not fit iniuria,

ni upravičena do nadomestitve prikrajšanja.

 

208.

VSL sodba II Cp 1149/2004

14.9.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL51732

ZOR člen 170, 170/1, 170, 170/1. Pravilnik o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazenskih poboljševalnih zavodov člen 7, 7.

odškodninska odgovornost države - krivdna odgovornost

Tožena stranka odgovarja, ker delavci tožene stranke niso poskrbeli,

da bi bil tožnik (obsojen zaradi kaznivega dejanja pedofilije)

deležen ustrezne, pravočasne in primerne zaščite, kljub temu, da je

bila že pred napadom njegova subjektivna ocena ogroženosti pravilna.

Opozorilo soobsojencem na spoštovanje zavodskega reda in strpnejši

odnos do tožnika, glede na kasnejši napad na tožnika, očitno ni

zadoščalo.

 

210.

VSL sklep III Cp 4248/2005

14.9.2005

zavarovanje terjatev

VSL50749

ZIZ člen 273, 273.

začasna odredba - pogoj

Ob izkazanih več let ponavljajočih se dolžnikovih posegih v zemljišče

upnika, ta upravičeno predlaga izdajo (regulacijske) začasne odredbe

s prepovedjo takega ravnanja do pravnomočne odločitve o negatorni

tožbi z enakim zahtevkom.

 

212.

VSL sodba II Cp 1878/2005

14.9.2005

obligacijsko pravo

VSL50955

ZOR člen 859, 864, 881, 859, 864, 881.

posredniška pogodba

Listina, ki jo tožena stranka označuje z izrazom "voucher", izhajajoč

iz njene vsebine, ni turistična nakaznica (voucher), ampak potrdilo,

s katerim je turistična agencija kot posrednik prevzela obveznost, da

bo z organizatorjem potovanja sklenila pogodbo o organiziranju

potovanja.

 

214.

VSL sodba I Cp 1677/2004

14.9.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE

VSL50391

ZZZDR člen 106, 106/1, 106, 106/1. ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2. URS člen 54, 54. ZPP člen 212, 212.

pravica - nepremoženjska škoda - dokaz - dokazovanje škode - odškodnina

Pravica staršev do stikov z otrokom predstavlja osebnostno pravico,

zato je v primeru posega vanjo, če so seveda podani vsi elementi

odškodninske odgovornosti, mogoče zahtevati odškodnino za

nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin.

Za ugotovitev obstoja nepremoženjske škode, stopnje bolečin in

trajanja le-teh v primerih posegov v osebnostne pravice, je

primerneje izvajanje dokazov z zaslišanjem oškodovanca kot pa z

drugimi dokaznimi sredstvi (npr. postavitvijo izvedenca), saj je za

individualizacijo pomena prizadete dobrine ključno osebno dojemanje

oškodovanca. To pa ne pomeni, da nasprotna stranka ne bi mogla z

drugimi dokaznimi sredstvi izpobijati oškodovančevih trditev.

Trajanje posega v osebnostno pravico in dejstvo, da je tožniku

nastala trajana in nepopravljiva škoda, opravičujeta odškodnino, ki

jo je tožniku prisodilo sodišče prve stopnje.

 

216.

VSL sodba I Kp 138/2005

14.9.2005

kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo

VSL22689

KZ člen 183, 183/1, 183, 183/1. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-11, 391, 372, 372/1, 372/1-11, 391.

spolno nasilje

Poljubljanje na usta, božanje po telesu (tudi mednožju preko hlačk)

in drgnjenja obdolženca ob telo oškodovanke pomeni, da je to 42 let

starejši obdolženec počel zaradi zadovoljitve spolnega nagona in ne

zaradi običajnega izkazovanja pozornosti. Njegov beg, ko je bil

zaloten pa potrjuje zaključek, da se je zavedal prepovedanosti.

Čeprav oškodovankina izpoved ni dobesedno potrdila očitkov v obtožbi,

ni podana bistvena kršitev določb ZKP. To je razumljivo saj otrok

nima izkušenj in ne besednega zaklada, je pa iz njene izpovedi mogoče

razbrati, da se obdolženec z njo ni igral ali izkazoval

naklonjenosti, ampak je posegal v njeno spolno integriteto.

 

218.

VSL sodba I Cp 2167/2004

14.9.2005

obligacijsko pravo

VSL50560

ZOR člen 376, 378, 376, 378.

zastarana terjatev - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti

Terjatev tožeče stranke zoper toženo stranko za tekoče obveznosti iz

naslova plačevanja elektrike, vodarine in ostalega, kar se je

zavezala tožena stranka najemodajalki - tožnici po pogodbi, pa tega

ni plačevala niti najemodajalki niti dobaviteljem, zastara tako zoper

dobavitelja kot tudi zoper najemodajalko, ki je kasneje te terjatve

plačala, v enoletnem zastaralnem roku. Odškodninska terjatev

najemodajalke za stroške pravdanja z dobaviteljem, za stroške

tekočega vzdrževanja stanovanja, v katerem je bila neuspešna,

pravdala pa se je, ker ji je tožena stranka zatrjevala, da so

obveznosti plačane, pa se je to izkazalo za neresnično, in je bila

najemodajalki s tem povzročena škoda, zastara v triletnem zastaralnem

roku, od kar je bila pravda končana in ker je najemodajalka šele

tedaj izvedela za obseg škode.

 

220.

VSL sklep I Cp 4306/2005

14.9.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50371

ZIZ člen 170, 211, 272, 170, 211, 272.

začasna odredba

Tožnica je v postopku zavarovanja predlagala izvršilno sredstvo, ki

bi ga lahko le v primeru, če bi v rokah že imela izvršilni naslov

(prim. 243. člen ZIZ). Prav zaradi navedenega nesorazmerja med

zatrjevano relativno pravico (verjetnost obstoja terjatve) in

absolutno pravico, ki bi jo pogojevalo takšno zavarovanje, je

zakonodajalec v zakonu tudi izrecno določil, da se z začasno odredbo

ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja (2. odstavek 271.

člena ZIZ).