• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 19
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL sodba II Cp 1820/2005
    14.9.2005
    obligacijsko pravo - stvarno pravo
    VSL50277
    ZOR člen 219, 219. OZ člen 198, 198. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.
    neupravičena pridobitev - verzija - solastnina
    Pogoj za uveljavitev verzijskega zahtevka je uporaba tuje stvari, na

    takšen način, da je uporabnik stvari okoriščen na račun prikrajšanca;

    v tem primeru mu je dolžan nadomestiti korist, ki jo je imel od

    uporabe. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje

    materialnopravno pravilno ugotovilo, da toženka ni neupravičeno

    okoriščena, saj uporablja solastno stvar v skladu z določbo 1.

    odstavka 66. člena SPZ - sorazmerno svojemu solastninskemu deležu.

     
  • 202.
    VSL sklep II Cp 1639/2004
    14.9.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL50270
    ZOR člen 25, 25/3, 39, 39/1, 616, 618, 619, 620, 620/3, 25, 25/3, 39, 39/1, 616, 618, 619, 620, 620/3.
    podnajemna pogodba - pogodba o delu - stvarna napaka - jamčevanje za napake - odškodninski zahtevek - kumulacija zahtevkov - prekluzivni rok za sodno varstvo
    Če uveljavlja naročnik povračilo neposredne škode, to je škode, ki jo

    je utrpel na sami stvari, ki je bila predmet podjemne pogodbe in ki

    se kaže v zmanjšanju vrednosti stvari, ki se lahko uspešno odpravi z

    uveljavljanjem pravic iz naslova odgovornosti za stvarne napake

    (torej z jamčevalnim zahtevkom), gre tak zahtevek sicer pravno

    opredeliti kot splošni odškodninski zahtevek, vendar pa tega

    odškodninskega zahtevka po eni strani ni mogoče kumulirati z

    jamčevalnimi zahtevki, po drugi strani pa veljajo skladno s sprejeto

    sodno prakso ravno iz razloga, ker je to vrsto škode mogoče uspešno

    odpraviti že z uveljavljanjem jamčevalnih zahtevkov, za takšne

    odškodninske zahtevke isti roki kot za tipičen jamčevalni zahtevek.

    Po stališču novejše pravne teorije pa je odpravo takšne škode mogoče

    zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, saj je odgovornost za

    stvarne napake le posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti.

    Drugače velja v primeru zahteve po povračilu nadaljnje škode.

     
  • 203.
    VSL sodba II Cp 564/05
    14.9.2005
    zavarovalno pravo
    VSL50961
    ZTSPOZ člen 1, 1/1, 81, 81/1, 81/2, 99, 99/1, 1, 1/1, 81, 81/1, 81/2, 99, 99/1, 1, 1/1, 81, 81/1, 81/2, 99, 99/1.
    nezavarovano vozilo - zavarovalnica - zavarovalni primer - zavarovalna družba
    Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da povzročiteljevo

    vozilo, registrirano pri Zavarovalnici M. iz S., ki je na območju

    Republike Slovenije povzročilo škodo tožeči stranki, v razmerju do

    Republike Slovenije ni imelo veljavne mednarodne listine o

    zavarovanju proti avtomobilski odgovornosti. Materialnopravno pa je

    napačen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani vmesni

    sodbi, da je tožena stranka zavarovalna organizacija v smislu 1.

    odst. 99. člena ZTSPOZ. Zavarovalne organizacije opravljajo

    zavarovanje premoženja in oseb ter druge zavarovalne posle (1. odst.

    1. člena ZTSPOZ). Tožena stranka oziroma njen pravni prednik S. ni

    zavarovalna organizacija, niti ni to bil v času škodnega dogodka.

     
  • 204.
    VSL sodba II Cp 1149/2004
    14.9.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51732
    ZOR člen 170, 170/1, 170, 170/1. Pravilnik o izvrševanju del in nalog pooblaščenih uradnih oseb kazenskih poboljševalnih zavodov člen 7, 7.
    odškodninska odgovornost države - krivdna odgovornost
    Tožena stranka odgovarja, ker delavci tožene stranke niso poskrbeli,

    da bi bil tožnik (obsojen zaradi kaznivega dejanja pedofilije)

    deležen ustrezne, pravočasne in primerne zaščite, kljub temu, da je

    bila že pred napadom njegova subjektivna ocena ogroženosti pravilna.

    Opozorilo soobsojencem na spoštovanje zavodskega reda in strpnejši

    odnos do tožnika, glede na kasnejši napad na tožnika, očitno ni

    zadoščalo.

     
  • 205.
    VSL sodba I Cp 1677/2004
    14.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VSL50391
    ZZZDR člen 106, 106/1, 106, 106/1. ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2. URS člen 54, 54. ZPP člen 212, 212.
    pravica - nepremoženjska škoda - dokaz - dokazovanje škode - odškodnina
    Pravica staršev do stikov z otrokom predstavlja osebnostno pravico,

    zato je v primeru posega vanjo, če so seveda podani vsi elementi

    odškodninske odgovornosti, mogoče zahtevati odškodnino za

    nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin.

    Za ugotovitev obstoja nepremoženjske škode, stopnje bolečin in

    trajanja le-teh v primerih posegov v osebnostne pravice, je

    primerneje izvajanje dokazov z zaslišanjem oškodovanca kot pa z

    drugimi dokaznimi sredstvi (npr. postavitvijo izvedenca), saj je za

    individualizacijo pomena prizadete dobrine ključno osebno dojemanje

    oškodovanca. To pa ne pomeni, da nasprotna stranka ne bi mogla z

    drugimi dokaznimi sredstvi izpobijati oškodovančevih trditev.

    Trajanje posega v osebnostno pravico in dejstvo, da je tožniku

    nastala trajana in nepopravljiva škoda, opravičujeta odškodnino, ki

    jo je tožniku prisodilo sodišče prve stopnje.

     
  • 206.
    VSL sodba in sklep II Cp 1731/2004
    14.9.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50982
    ZOR člen 189, 189.
    odškodnina
    Tožniku, ki je bil ob neupravičeni aretaciji študent, ni mogoče

    odrekati njegove pravice, da po prestani kazni nadaljuje s

    prekinjenim študijem in se nato zaposli v izbranem poklicu. Neumesten

    je zato pritožbeni očitek, da bi se po prestani kazni lahko zaposlil

    kot fizični delavec in s tem zmanjšal svojo škodo zaradi izgubljenega

    zaslužka.

     
  • 207.
    VSL sklep I Cp 1698/2005
    14.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50579
    ZTLR člen 14, 14/1, 15, 15/2, 15/3, 15/6, 16, 16/1, 14, 14/1, 15, 15/2, 15/3, 15/6, 16, 16/1. ZOR člen 219, 220, 223, 219, 220, 223. ZPP člen 311, 311/1, 319, 319/3, 324, 324/3, 311, 311/1, 319, 319/3, 324, 324/3.
    neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina
    Pritožbeno sodišče bi soglašalo, da je toženec dolžan tožnici

    nadomestiti korist od uporabe njenega solastniškega deleža, ne glede

    na to katere prostore (je) sam de facto uporablja(l), vendar le ob

    predpostavki, da bi bilo ugotovljeno, da tožnica ni soglašala z

    uporabo njenega solastniškega deleža po otrokih, še posebej zato, ker

    sta te nepremičnine (so)uporabljala s tožnico že pred njeno

    odselitvijo. Če je toženec brez tožničinega soglasja sklenil "najemno

    in darilno pogodbo", to še ne pomeni, da tožnica ni soglašala s tem,

    da sinova uporabljata njen solastniški delež. Bistvena okoliščina je

    po oceni pritožbenega sodišča, ali je tožnica privolila v svoje

    prikrajšanje. Če je tožnica soglašala, da sinova uporabljata njen

    solastniški delež, potem v skladu z načelom volenti not fit iniuria,

    ni upravičena do nadomestitve prikrajšanja.

     
  • 208.
    VSL Sklep II Cp 3179/2005
    14.9.2005
    razlastitev
    VSL50980
    ZIKS člen 145, 145.
    vrnitev zaplenjenega premoženja
    Po Odloku Avnoja z dne 21.11.1945 podržavljeno premoženje ne more

    biti predmet vrnitve istega premoženja na pravni podlagi 145. člena

    ZIKS, če je bila kasneje razveljavljena kazen zaplembe premoženja

    izrečena po 6.2.1945 (datum uveljavitve Odloka).

     
  • 209.
    VSL sodba II Cp 1878/2005
    14.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50955
    ZOR člen 859, 864, 881, 859, 864, 881.
    posredniška pogodba
    Listina, ki jo tožena stranka označuje z izrazom "voucher", izhajajoč

    iz njene vsebine, ni turistična nakaznica (voucher), ampak potrdilo,

    s katerim je turistična agencija kot posrednik prevzela obveznost, da

    bo z organizatorjem potovanja sklenila pogodbo o organiziranju

    potovanja.

     
  • 210.
    VDS sklep Psp 478/2005
    14.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03646
    ZDSS-1 člen 28, 28/3, 28/5, 28/6, 28, 28/3, 28/5, 28/6.
    umik tožbe - izostanek z naroka
    Na poravnalni narok oz. prvi narok za glavno obravnavo ni prišla

    nobena od strank, zato se je narok preložil. Čeprav se tudi

    naslednjega naroka za glavno obravnavo ni udeležila nobena

    strank, za kar niso bili izkazani upravičeni razlogi, ni mogoče

    postopati po 3. odst. 28. čl. ZDSS-1 in šteti, da je tožeča

    stranka tožbo umaknila, saj na posledice izostanka z naroka ni

    bila opozorjena v vabilu na narok v skladu s 6. odstavkom 28.

    člena ZDSS-1.

     
  • 211.
    VSL sklep II Cp 1378/2005
    14.9.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50970
    SZ člen 150, 155, 155/1, 155/2, 156, 156/2, 150, 155, 155/1, 155/2, 156, 156/2.
    pravica do uporabe stanovanja - najemnina
    V skladu z določbami zadnjega odstavka 150. člena SZ v zvezi s prvim

    in drugim odstavkom 155. člena in prvim ter drugim odstavkom 156.

    člena SZ, zavezanec iz drugega odstavka 155. člena SZ krije razliko

    tudi za stanovanja, kakršno je sporno (iz 2. odstavka 156. člena SZ),

    po preteku roka iz drugega odstavka 155. člena SZ ter prvega odstavka

    156. člena SZ. To pomeni, da velja za takšna stanovanja profitna

    najemnina od uskladitve stanovanjske pogodbe z določili SZ oziroma od

    poteka šestmesečnega roka za takšno uskladitev oziroma od poteka

    enoletnega roka, v katerem je treba realizirati pravico do vselitve

    in proste razpolage s stanovanjem ali pravico do dodelitve drugega

    primernega stanovanja. Pri tem pa je zakonodajalec položaj imetnikov

    pravice do uporabe olajšal tako, da je zavezanca iz drugega odstavka

    155. člena SZ obvezal, da najemniku krije razliko med v najemni

    pogodbi določeno profitno najemnino in najemnino, ki se oblikuje

    skladno z metodologijo, predpisano za oblikovanje najemnin v

    neprofitnih stanovanjih. Zavezanec iz drugega odstavka 155. člena SZ

    tako krije imetniku pravice do uporabe razliko med profitno in

    neprofitno najemnino, lastnik pa je od imetnika pravice do uporabe

    upravičen zahtevati po izteku zgoraj navedenih rokov profitno

    najemnino.

     
  • 212.
    VSL sodba I Cpg 906/2003
    14.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06242
    ZOR člen 100, 100.
    pogodba
    Nejasna določila v formularni pogodbi je treba razlagati v korist

    druge stranke, ki pogodbe ni pripravila.

     
  • 213.
    VDS sklep Psp 434/2005
    14.9.2005
    UPRAVNI POSTOPEK
    VDS03686
    ZUP člen 87, 88, 88/1, 87, 88, 88/1. ZPIZ-1 člen 12, 249, 252, 252, 249, 12. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72, 72/1.
    rok - vročanje - zavrženje tožbe
    Po 1. odst. 88. čl. ZUP se v predsodnem postopku vročitev

    upravnega akta opravi pooblaščencu, če ga je stranka pooblastila

    za zastopanje. Če ima stranka pooblaščenca, je vročitev dokončne

    odločbe ZPIZ neposredno stranki nepravilna.

    Če se priložena vročilnica, s katero naj bi se dokazal datum in

    pravilnost vročitve, nanaša na odločbo z drugim datumom izdaje,

    ne pa datumom izdaje sporne odločbe, ni mogoče sklepati, da

    pravilnost vročitve izhaja iz vsebine listin, zbranih v sodnem in

    predsodnem postopku.

     
  • 214.
    VSL sodba II Cp 1581/2004
    14.9.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL50953
    ZOR člen 122, 122/1, 137, 137/1, 138, 138/1, 143, 143/2, 122, 122/1, 137, 137/1, 138, 138/1, 143, 143/2. ZPotK člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 16, 16/1, 16/2, 16/3.
    kreditna pogodba - prodajna pogodba
    Skladno z določbo 1. odst. 16. člena Zakona o potrošniških kreditih

    lahko potrošnik v primeru, če sklene kreditno pogodbo z namenom

    financiranja nabave stvari, proti dajalcu kredita ugovarja zavrnitev

    plačila kredita in uveljavlja druge ugovore, ki izvirajo iz pogodbe o

    prodaji stvari, če blago ni dobavljeno, v primeru, ko sta ta pogodba

    in kreditna pogodba med seboj povezani.

     
  • 215.
    VSL sodba II Cp 2111/2005
    14.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50252
    ZOR člen 308, 308/1, 308, 308/1.
    nadomestna izpolnitev
    Ker toženka tožnici ni mogla vrniti posojenega denarja, sta se

    pravdni stranki dogovorili za nadomestno izpolnitev. Po določbi 1.

    odst. 308. čl. ZOR prvotna obveznost preneha, če upnik v sporazumu z

    dolžnikom sprejme kaj drugega namesto tistega, kar mu ta dolguje. Ob

    upoštevanju navedenega zakonskega določila bi toženkina obveznost

    tožnici vrniti 6.600 USD prenehala, ko ji je toženka izročila osebni

    avtomobil znamke Fiat Uno, če se ne bi pravdni stranki ustno

    dogovorili, da izročitev osebnega avtomobila predstavlja le delno

    izpolnitev.

     
  • 216.
    VSL sklep III Cp 2497/2005
    14.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50747
    ZIZ člen 64, 64/1, 64/2, 65, 83, 83/2, 83/3, 88, 88/2, 64, 64/1, 64/2, 65, 83, 83/2, 83/3, 88, 88/2.
    ugovor tretjega - rubež - sklep o ugovoru
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnica v ugovoru z dne

    7.10.2004 smiselno zatrjevala, da so vse stvari na naslovu X njena

    last, saj pravi, da dolžnik v njenem stanovanju na tem naslovu ne

    stanuje več, da dolžnik tam nima nobenih premičnih stvari, ki bi se

    lahko rubile ter da je tudi pričela postopek odjave njegovega

    stalnega prebivališča na tem naslovu. Pritožnica zato ima pravni

    interes za to, da kot tretja na podlagi določbe 64. člena ZIZ (Zakon

    o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS,

    št. 40/2004) zahteva, da se izvršba na premične stvari na naslovu X

    izreče za nedopustno. Na takšen zaključek ne vpliva dejstvo, je bil

    rubež na premične stvari na tem naslovu že dvakrat neuspešen oziroma

    da ni bila zarubljena še nobena stvar. Po 1. in 2. odst. 64. člena

    ZIZ lahko namreč tretji vloži ugovor od izdaje sklepa o izvršbi do

    konca izvršilnega postopka in ne šele od izvedbe rubeža dalje. Ker po

    zatrjevanjih pritožnice v njenem stanovanju ni nobene dolžnikove

    stvari, le-ta gotovo ima pravni interes, da se ugotovi, ali je

    izvršba na premične stvari na tem naslovu dopustna, še pred rubežem

    teh stvari.

     
  • 217.
    VSL sklep I Cp 3820/05
    14.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51174
    ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
    zamudna sodba - sklepčnost tožbe
    V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje delno zavrnilo tožbeni

    zahtevek zato, ker tožnik naj ne bi v celoti dokazal svoje terjatve,

    vendar pa to ne predstavlja nasprotja v smislu omenjene 4. točke 1.

    odst. 318. člena ZPP, nikakor pa pri tem ne gre za vprašanje

    sklepčnosti oziroma nesklepčnosti tožbe, ki naj bi po stališču

    sodišča prve stopnje v tej zadevi pogojevala delno zavrnitev

    tožbenega zahtevka.

     
  • 218.
    VSL sklep II Cp 2140/05
    14.9.2005
    nepravdno pravo
    VSL50988
    ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. SPZ člen 70, 70/5, 70, 70/5.
    delitev skupnega premoženja
    Skrbnik M. J. v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sodeloval,

    vložil ni niti ene pisne voge, na narok dne 5.2.2004, na katerega je

    bil pravilno vabljen, pa brez opravičila ni prišel. Ker je nasprotni

    udeleženc svoj predlog, da namesto prodaje pripade garosnjera v

    celoti njemu, predlagateljico pa izplača, in dejstva, ki se na ta

    predlog nanašajo, zatrjeval šele v pritožbi, je bilo treba takšne

    pritožbene navedbe zavrniti kot prepozne. Tudi v nepravdnem postopku

    velja določba 1. odstavka 337. člena ZPP.

     
  • 219.
    VSL sodba II Cp 999/2005
    14.9.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50973
    SZ člen 53, 56, 58, 53, 56, 58.
    smrt najemnika
    Dejstvo, da je bil toženec v najemni pogodbi, sklenjeni dne 24.7.1994

    med tožniki kot lastniki stanovanja in toženčevim očetom A. Š. kot

    najemnikom, naveden kot uporabnik stanovanja, ne pomeni, da se

    najemno razmerje po smrti najemnika avtomatično prenese na

    dotedanjega uporabnika in da ima on enake pravice, kot jih je imel

    najemnik.

     
  • 220.
    VSL sklep I Cp 2236/2005
    14.9.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50376
    ZPP člen 213, 213/2, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 213, 213/2, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    odškodnina za telesne bolečine - zaslišanje strank
    Prvostopenjsko sodišče je intenzivnost in trajanje tožnikovih bolečin

    zaradi poškodbe pri delu dne 6.12.1995 ugotovilo le na podlagi vrste

    poškodbe tožnika, navedene v zdravniških potrdilih, te ugotovitve pa

    je podprlo še z utemeljitvijo, da gre za splošno znano dejstvo.

    Pritožbeno sodišče dvomi v pravilnost tako ugotovljenega dejanskega

    stanja, saj intenzivnost in trajanje telesnih bolečin tožnika zaradi

    poškodbe, ki jo je ta utrpel dne 6.12.1996, ne more biti splošno

    znano dejstvo. Višino nepremoženjske škode zaradi telesnih bolečin ni

    mogoče ugotavljati brez izpovedi tožnika o tem, kakšne bolečine je

    trpel in koliko časa so trajale oziroma še trajajo. Telesne bolečine

    so namreč individualnega značaja, enaka poškodba ne povzroči pri vseh

    ljudeh tudi enakih bolečin.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 19
  • >
  • >>