202.

VSL sklep II Cp 1639/2004

14.9.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO

VSL50270

ZOR člen 25, 25/3, 39, 39/1, 616, 618, 619, 620, 620/3, 25, 25/3, 39, 39/1, 616, 618, 619, 620, 620/3.

podnajemna pogodba - pogodba o delu - stvarna napaka - jamčevanje za napake - odškodninski zahtevek - kumulacija zahtevkov - prekluzivni rok za sodno varstvo

Če uveljavlja naročnik povračilo neposredne škode, to je škode, ki jo

je utrpel na sami stvari, ki je bila predmet podjemne pogodbe in ki

se kaže v zmanjšanju vrednosti stvari, ki se lahko uspešno odpravi z

uveljavljanjem pravic iz naslova odgovornosti za stvarne napake

(torej z jamčevalnim zahtevkom), gre tak zahtevek sicer pravno

opredeliti kot splošni odškodninski zahtevek, vendar pa tega

odškodninskega zahtevka po eni strani ni mogoče kumulirati z

jamčevalnimi zahtevki, po drugi strani pa veljajo skladno s sprejeto

sodno prakso ravno iz razloga, ker je to vrsto škode mogoče uspešno

odpraviti že z uveljavljanjem jamčevalnih zahtevkov, za takšne

odškodninske zahtevke isti roki kot za tipičen jamčevalni zahtevek.

Po stališču novejše pravne teorije pa je odpravo takšne škode mogoče

zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, saj je odgovornost za

stvarne napake le posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti.

Drugače velja v primeru zahteve po povračilu nadaljnje škode.

 

204.

VDS sklep Psp 434/2005

14.9.2005

UPRAVNI POSTOPEK

VDS03686

ZUP člen 87, 88, 88/1, 87, 88, 88/1. ZPIZ-1 člen 12, 249, 252, 252, 249, 12. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72, 72/1.

rok - vročanje - zavrženje tožbe

Po 1. odst. 88. čl. ZUP se v predsodnem postopku vročitev

upravnega akta opravi pooblaščencu, če ga je stranka pooblastila

za zastopanje. Če ima stranka pooblaščenca, je vročitev dokončne

odločbe ZPIZ neposredno stranki nepravilna.

Če se priložena vročilnica, s katero naj bi se dokazal datum in

pravilnost vročitve, nanaša na odločbo z drugim datumom izdaje,

ne pa datumom izdaje sporne odločbe, ni mogoče sklepati, da

pravilnost vročitve izhaja iz vsebine listin, zbranih v sodnem in

predsodnem postopku.

 

206.

VSL sodba II Cp 564/05

14.9.2005

zavarovalno pravo

VSL50961

ZTSPOZ člen 1, 1/1, 81, 81/1, 81/2, 99, 99/1, 1, 1/1, 81, 81/1, 81/2, 99, 99/1, 1, 1/1, 81, 81/1, 81/2, 99, 99/1.

nezavarovano vozilo - zavarovalnica - zavarovalni primer - zavarovalna družba

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da povzročiteljevo

vozilo, registrirano pri Zavarovalnici M. iz S., ki je na območju

Republike Slovenije povzročilo škodo tožeči stranki, v razmerju do

Republike Slovenije ni imelo veljavne mednarodne listine o

zavarovanju proti avtomobilski odgovornosti. Materialnopravno pa je

napačen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani vmesni

sodbi, da je tožena stranka zavarovalna organizacija v smislu 1.

odst. 99. člena ZTSPOZ. Zavarovalne organizacije opravljajo

zavarovanje premoženja in oseb ter druge zavarovalne posle (1. odst.

1. člena ZTSPOZ). Tožena stranka oziroma njen pravni prednik S. ni

zavarovalna organizacija, niti ni to bil v času škodnega dogodka.

 

208.

VSL sodba II Cp 999/2005

14.9.2005

stanovanjsko pravo

VSL50973

SZ člen 53, 56, 58, 53, 56, 58.

smrt najemnika

Dejstvo, da je bil toženec v najemni pogodbi, sklenjeni dne 24.7.1994

med tožniki kot lastniki stanovanja in toženčevim očetom A. Š. kot

najemnikom, naveden kot uporabnik stanovanja, ne pomeni, da se

najemno razmerje po smrti najemnika avtomatično prenese na

dotedanjega uporabnika in da ima on enake pravice, kot jih je imel

najemnik.

 

210.

VDS sodba Psp 391/2005

14.9.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03685

ZPIZ-1 člen 60, 61, 61, 60. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1, 82, 82/1, 82/1-1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.

razporeditev na drugo delovno mesto - razporeditev na drugo delo

Po 4. čl. Pravilnika o načinu in postopku za opravljanje

preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev bi moral delodajalec

tožnika poslati na preventivni zdravstveni pregled ob

razporeditvi na drugo delovno mesto le v primeru, če bi bilo to

delovno mesto za zdravje in življenje nevarnejše od prejšnjega,

ali če bi bila na novem delovnem mestu izkazana večja

psihofizična obremenitev delavca in bi se zaradi tega zahtevala

večja zbranost, razvitejši refleksi in fizična odpornost ter bi

bile te okoliščine pogoj za varno opravljanje dela. Pri spremembi

tožnikovega delovnega razmerja ni šlo za vsebinsko spremembo dela

ali za drugo delo, pač pa za formalno spremembo delodajalca, po

razporeditvi pa je opravljal lažja dela, zato prevenitvni

zdravniški pregled ni bil potreben.

Po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti in

kolektivni pogodbi med delavci in družbami drobnega gospodarstva

je pogoj za prevzem delavcev, da drugi delodajalec vse prevzete

delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni

izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev. Razporeditev

in sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu v prevzemni

družbi za tožnika pomeni, da je moral izpolnjevati pogoj enakih

zmožnosti, kot so se zahtevale za prejšnje delo. Če je tožena

stranka ugotovila, da za delo ob razporeditvi ni bil zmožen, je

potrebno tožnikovo delazmožnost oceniti tudi glede na prejšnje

delo, ker z razporeditvijo in zaradi razporeditve ni prišlo do

nobene spremembe glede zmožnosti za delo.

 

212.

VSL sklep I Cp 1698/2005

14.9.2005

obligacijsko pravo

VSL50579

ZTLR člen 14, 14/1, 15, 15/2, 15/3, 15/6, 16, 16/1, 14, 14/1, 15, 15/2, 15/3, 15/6, 16, 16/1. ZOR člen 219, 220, 223, 219, 220, 223. ZPP člen 311, 311/1, 319, 319/3, 324, 324/3, 311, 311/1, 319, 319/3, 324, 324/3.

neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina

Pritožbeno sodišče bi soglašalo, da je toženec dolžan tožnici

nadomestiti korist od uporabe njenega solastniškega deleža, ne glede

na to katere prostore (je) sam de facto uporablja(l), vendar le ob

predpostavki, da bi bilo ugotovljeno, da tožnica ni soglašala z

uporabo njenega solastniškega deleža po otrokih, še posebej zato, ker

sta te nepremičnine (so)uporabljala s tožnico že pred njeno

odselitvijo. Če je toženec brez tožničinega soglasja sklenil "najemno

in darilno pogodbo", to še ne pomeni, da tožnica ni soglašala s tem,

da sinova uporabljata njen solastniški delež. Bistvena okoliščina je

po oceni pritožbenega sodišča, ali je tožnica privolila v svoje

prikrajšanje. Če je tožnica soglašala, da sinova uporabljata njen

solastniški delež, potem v skladu z načelom volenti not fit iniuria,

ni upravičena do nadomestitve prikrajšanja.

 

214.

VSL sklep II Cp 1622/2005

14.9.2005

civilno procesno pravo

VSL50250

ZPP člen 94, 137, 137/1, 180, 180/4, 94, 137, 137/1, 180, 180/4.

pooblastilo - sodna taksa - umik tožbe

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da omejitev v pooblastilu, v katerem je

navedeno, da pooblastilo ne velja za sprejem opominov za plačilo

sodne takse, ni veljavna, zato je ni mogoče upoštevati. Kadar ima

stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, če ni v ZPP drugače

določeno (1. odst. 137. čl. ZPP). Določbe o vročanju so kogentne

narave, zato njihova uporaba ne more biti odvisna od volje strank.

Določilo 94. čl. ZPP stranki sicer omogoča, da pooblastilo omeji,

vendar pa se lahko taka omejitev nanaša le na posamezna procesna

dejanja, ne pa za vročitve v zvezi s procesnimi dejanji, za katera

pooblaščenec sicer ima pooblastilo. Plačilo sodne takse je poleg tega

element popolnosti tožbe. Če je tožnik za vložitev tožbe pooblastil

odvetnika, mora to pooblastilo vsebovati tudi pooblastilo za ukrepe v

zvezi s popravo tožbe.

 

216.

VSL sklep III Cp 4248/2005

14.9.2005

zavarovanje terjatev

VSL50749

ZIZ člen 273, 273.

začasna odredba - pogoj

Ob izkazanih več let ponavljajočih se dolžnikovih posegih v zemljišče

upnika, ta upravičeno predlaga izdajo (regulacijske) začasne odredbe

s prepovedjo takega ravnanja do pravnomočne odločitve o negatorni

tožbi z enakim zahtevkom.

 

218.

VSL sodba I Cp 2167/2004

14.9.2005

obligacijsko pravo

VSL50560

ZOR člen 376, 378, 376, 378.

zastarana terjatev - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti

Terjatev tožeče stranke zoper toženo stranko za tekoče obveznosti iz

naslova plačevanja elektrike, vodarine in ostalega, kar se je

zavezala tožena stranka najemodajalki - tožnici po pogodbi, pa tega

ni plačevala niti najemodajalki niti dobaviteljem, zastara tako zoper

dobavitelja kot tudi zoper najemodajalko, ki je kasneje te terjatve

plačala, v enoletnem zastaralnem roku. Odškodninska terjatev

najemodajalke za stroške pravdanja z dobaviteljem, za stroške

tekočega vzdrževanja stanovanja, v katerem je bila neuspešna,

pravdala pa se je, ker ji je tožena stranka zatrjevala, da so

obveznosti plačane, pa se je to izkazalo za neresnično, in je bila

najemodajalki s tem povzročena škoda, zastara v triletnem zastaralnem

roku, od kar je bila pravda končana in ker je najemodajalka šele

tedaj izvedela za obseg škode.

 

220.

VSL sklep III Cp 2497/2005

14.9.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50747

ZIZ člen 64, 64/1, 64/2, 65, 83, 83/2, 83/3, 88, 88/2, 64, 64/1, 64/2, 65, 83, 83/2, 83/3, 88, 88/2.

ugovor tretjega - rubež - sklep o ugovoru

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnica v ugovoru z dne

7.10.2004 smiselno zatrjevala, da so vse stvari na naslovu X njena

last, saj pravi, da dolžnik v njenem stanovanju na tem naslovu ne

stanuje več, da dolžnik tam nima nobenih premičnih stvari, ki bi se

lahko rubile ter da je tudi pričela postopek odjave njegovega

stalnega prebivališča na tem naslovu. Pritožnica zato ima pravni

interes za to, da kot tretja na podlagi določbe 64. člena ZIZ (Zakon

o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS,

št. 40/2004) zahteva, da se izvršba na premične stvari na naslovu X

izreče za nedopustno. Na takšen zaključek ne vpliva dejstvo, je bil

rubež na premične stvari na tem naslovu že dvakrat neuspešen oziroma

da ni bila zarubljena še nobena stvar. Po 1. in 2. odst. 64. člena

ZIZ lahko namreč tretji vloži ugovor od izdaje sklepa o izvršbi do

konca izvršilnega postopka in ne šele od izvedbe rubeža dalje. Ker po

zatrjevanjih pritožnice v njenem stanovanju ni nobene dolžnikove

stvari, le-ta gotovo ima pravni interes, da se ugotovi, ali je

izvršba na premične stvari na tem naslovu dopustna, še pred rubežem

teh stvari.