primernost izvršilnega naslova za izvršbo - razveljavitev sklepa o izvršbi
Eno od načel izvršilnega postopka je tudi načelo stroge formalne legalitete. Sodišče je pri odločanju o tem, ali bo dovolilo izvršbo, vezano na ugotovitev, ali sta v izvršilnem naslovu navedeni obe stranki.
Sodišče prve stopnje bi lahko ustavilo izvršbo in razveljavilo sklep o izvršbi le, če bi bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da izvršba, ki še ni končana, ni dopustna (primerjaj 5. odstavek 58. člena ZIZ).
6.čl. ZPN je določal, da občani ne morejo brez plačila pridobiti pravice uporabe na nepremičninah v družbeni lastnini, vendar je šlo za določilo, ki je bilo v korist družbene lastnine (torej je šlo za javno korist).
Tožeča stranka niti v pritožbi ne zatrjuje, da je sodišču dokazilo o plačani taksi predložila, temveč navaja le, da je takso plačala. Ker ZPP določa fikcijo umika tožbe že za primer, da ni predloženo dokazilo o plačilu, pa je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.
Odločitev je sodišče oprlo na izrecno nesporno ugotovitev pravdnih strank na naroku za glavno obravnavo dne 7.10.2003, da je bila polovica stanovanja v Ljubljani kupljena v času trajanja zakonske zveze pravdnih strank in je zato delež tožnice na tem stanovanju 1/4 (torej da spada v skupno premoženje polovica stanovanja in je delež strank na stanovanju enak). Sodišču prve stopnje ni bilo treba izvajati dokazov glede tega, ali spada v skupno premoženje polovica stanovanja v Ljubljani in glede deležev na stanovanju, saj je šlo za nesporna dejstva, ki sta jih stranki priznali med pravdo (1. odst. 214. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
motenje posesti - posest pravice - vzpostavitev v prejšnje stanje
Edini ugovor, ki je utemeljen na pravici do posesti in dopusten v posestni pravdi, je povezan s pravilom petitorium absorbet possessorium. Pravdna zadeva P 543/2002, v kateri je toženec pridobil pravico do posesti, je bila pravnomočno končana pred zaključkom posestne pravde, zato je toženec lahko ugovarjal, da je pridobil pravico do posesti, zaradi česar je moralo sodišče prve stopnje v tem delu tožbeni zahtevek zavrniti. Toženec je med postopkom prodal stanovanje s pogodbo in je v zemljiški knjigi že vknjižena lastninska pravica na kupca. Ker je bilo stanovanje, ki je tudi predmet spora, med pravdo prodano, vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. Sklep o vrnitvi odtujene stvari (stanovanja) proti tožencu bi bil neizvršljiv, prav tako ne bi bil izvršljiv proti domnevno dobroverni tretji osebi (kupcu), zato je tudi v tem delu sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja.
objektivna odgovornost - nevarna stvar - nadzor - vmesna sodba
Občinska inšpekcijska služba opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Ni inšpektor tisti, ki bi moral hoditi po terenu in sam ugotavljati stanje na terenu o prevoznosti ceste oz. opravljati fizični nadzor nad stanjem cest.
Po določbi Splošnih pogojev za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila do polne vrednosti storitev SPO-97 lahko zavarovanje preneha sporazumno, polico pa lahko enostransko razveljavi tudi zavod (sedaj tožeča stranka) zaradi zavarovalčevih grobih kršitev obveznosti iz police.
odstop terjatve med pravdo - vstop v pravdo - sprememba materialnopravnega razmerja - prilagoditev tožbenega zahtevka - privolitev tožene stranke
2. odst. 190. čl. ZPP določa, da tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri teče pravda, more stopiti v pravdo namesto tožeče stranke oz. tožene stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki.
Odtujitev terjatve med pravdo nima vpliva na procesno razmerje (dotedanji pravdni stranki še naprej ostaneta pravdni stranki postopka), ima pa vpliv na materialnopravno razmerje in je tožeča stranka pravilno ravnala, ko je tožbeni zahtevek prilagodila tako spremenjenemu materialnopravnemu razmerju. Za tako spremembo zahtevka privolitev tožene stranke ni potrebna.
ZD člen 163, 163. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
dedovanje - oporoka - pritožbeni razlog - pravica
V zapuščinskem postopku je treba razlikovati, ali gre za navedbo dejstva ali za uveljavljanje pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnici uveljavljata pravico do dedovanja na podlagi nove (najdene) oporoke in tako pravico lahko uveljavljata vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnica vložila ugovor po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, pri tem pa ni izkazala, da razlogov, ki jih sedaj uveljavlja, ni mogla uveljaviti v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Dolžnica ugotovitev sodišča o upravičenosti do nagrade cenilcu direktno niti ne izpodbija, njene pripombe na cenilni elaborat pa ne morejo omajati pravilnega sklepa sodišča prve stopnje o odmeri nagrade.