odstop terjatve med pravdo - vstop v pravdo - sprememba materialnopravnega razmerja - prilagoditev tožbenega zahtevka - privolitev tožene stranke
2. odst. 190. čl. ZPP določa, da tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri teče pravda, more stopiti v pravdo namesto tožeče stranke oz. tožene stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki.
Odtujitev terjatve med pravdo nima vpliva na procesno razmerje (dotedanji pravdni stranki še naprej ostaneta pravdni stranki postopka), ima pa vpliv na materialnopravno razmerje in je tožeča stranka pravilno ravnala, ko je tožbeni zahtevek prilagodila tako spremenjenemu materialnopravnemu razmerju. Za tako spremembo zahtevka privolitev tožene stranke ni potrebna.
objektivna odgovornost - nevarna stvar - nadzor - vmesna sodba
Občinska inšpekcijska služba opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Ni inšpektor tisti, ki bi moral hoditi po terenu in sam ugotavljati stanje na terenu o prevoznosti ceste oz. opravljati fizični nadzor nad stanjem cest.
Sodišče je stike že uredilo s kvalitetnejšo obliko pravnega varstva, to je z odločbo in začasna odredba, ki je samo sredstvo zavarovanja, nudi predlagatelju manj kvalitetno pravno varstvo.
Ker torej dolžnik ni izkazal, da naj bi imela kraja telefonskega aparata po pogodbenih določilih avtomatično za posledico tudi prenehanje njegove obveznosti plačevanja telefonskih storitev (dolžnik ne zatrjuje, da bi o kraji obvestil upnika), je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, da dolžnik v svojem ugovoru ni navedel takšnih pravno relevantnih dejstev, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnica vložila ugovor po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, pri tem pa ni izkazala, da razlogov, ki jih sedaj uveljavlja, ni mogla uveljaviti v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Dolžnica ugotovitev sodišča o upravičenosti do nagrade cenilcu direktno niti ne izpodbija, njene pripombe na cenilni elaborat pa ne morejo omajati pravilnega sklepa sodišča prve stopnje o odmeri nagrade.
Škoda, na katero se sklicuje pritožba (zaradi razlike med dejansko vrednostjo in doseženo ceno na javni dražbi oziroma tržno vrednostjo stvari) je škoda, ki bi jo dolžnica utrpela s samo izvršbo, taka škoda pa ni upošteven razlog za odlog izvršbe, saj vsaka prisilna izpolnitev obveznosti predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.
Stopnja invalidnosti se določa na podlagi tabele invalidnosti, s katero so bili med pravdnima strankama vnaprej opredeljeni odstotki invalidnosti glede na možne stopnje posledic nezgodnega primera in na tako dogovorjeno podlago je tožena stranka vezana. Sodišče prve stopnje pri odločanju ni v celoti upoštevalo pogodbenega materialnega prava. Glede na to, da so sestavni del pogodbenega zavarovalnega razmerja med pravdnima strankama tudi splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb, na katere sta se v postopku sklicevali obe pravdni stranki, bi moralo sodišče vsebino teh splošnih pogojev, ki so bili predloženi v spis, uporabiti tudi v tistem delu, kjer pogoji predpisujejo način ugotavljanja upravičenčevih pravic v tistih primerih, ko je bila zavarovančeva splošna delovna sposobnost že pred nezgodo zmanjšana, kot tudi v delu, ko pogoji določajo čas ugotavljanja stopnje invalidnosti.
Po določbi Splošnih pogojev za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila do polne vrednosti storitev SPO-97 lahko zavarovanje preneha sporazumno, polico pa lahko enostransko razveljavi tudi zavod (sedaj tožeča stranka) zaradi zavarovalčevih grobih kršitev obveznosti iz police.
Tožeča stranka niti v pritožbi ne zatrjuje, da je sodišču dokazilo o plačani taksi predložila, temveč navaja le, da je takso plačala. Ker ZPP določa fikcijo umika tožbe že za primer, da ni predloženo dokazilo o plačilu, pa je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.
motenje posesti - posest pravice - vzpostavitev v prejšnje stanje
Edini ugovor, ki je utemeljen na pravici do posesti in dopusten v posestni pravdi, je povezan s pravilom petitorium absorbet possessorium. Pravdna zadeva P 543/2002, v kateri je toženec pridobil pravico do posesti, je bila pravnomočno končana pred zaključkom posestne pravde, zato je toženec lahko ugovarjal, da je pridobil pravico do posesti, zaradi česar je moralo sodišče prve stopnje v tem delu tožbeni zahtevek zavrniti. Toženec je med postopkom prodal stanovanje s pogodbo in je v zemljiški knjigi že vknjižena lastninska pravica na kupca. Ker je bilo stanovanje, ki je tudi predmet spora, med pravdo prodano, vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. Sklep o vrnitvi odtujene stvari (stanovanja) proti tožencu bi bil neizvršljiv, prav tako ne bi bil izvršljiv proti domnevno dobroverni tretji osebi (kupcu), zato je tudi v tem delu sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja.
razveza zakonske zveze - dodelitev otroka - preživnina
Kasneje sklenjen dogovor pri centru za socialno delo bi lahko privedel do spremembe sodne odločbe le v primeru, če bi na to pristal tudi tožnik. Sklenitev novega sporazuma pred centrom za socialno delo, s katerim sta se stranki dogovorili za nekoliko drugačen potek stikov v času od konca šolskega leta do konca julija, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati. Stranki se lahko vedno sporazumeta in dogovorita za drugačen način izvrševanja stikov, kot je določen v sodni odločbi, če se drugače ne bosta dogovorila ali se dogovora ne bosta držala, bo veljala ureditev po sodbi.
V sodni praksi v času veljavnosti ZOR je veljalo, da dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti lahko presega zakonsko določeno zamudno obrestno mero, saj se tista obrestna mera, ki je predpisana v zakonu, uporabi le takrat, kadar se stranki obveznostnega razmerja ne dogovorita drugače. Da bi šlo za morebitno oderuško obrestno mero pa v postopku ni bilo ugotovljeno.
Toženka tožniku ne dolguje več ničesar na račun kupnine in je zato tožbeni zahtevek na razdrtje pogodbe, ki temelji prav na navedbi tega dejstva, to je, da toženka tožniku še ni plačala kupnine v celoti, neutemeljen.
Odločitev je sodišče oprlo na izrecno nesporno ugotovitev pravdnih strank na naroku za glavno obravnavo dne 7.10.2003, da je bila polovica stanovanja v Ljubljani kupljena v času trajanja zakonske zveze pravdnih strank in je zato delež tožnice na tem stanovanju 1/4 (torej da spada v skupno premoženje polovica stanovanja in je delež strank na stanovanju enak). Sodišču prve stopnje ni bilo treba izvajati dokazov glede tega, ali spada v skupno premoženje polovica stanovanja v Ljubljani in glede deležev na stanovanju, saj je šlo za nesporna dejstva, ki sta jih stranki priznali med pravdo (1. odst. 214. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).