osebno delovno dovoljenje - tujec - invalid III. kategorije - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - prijava delavca v zavarovanje
Delovni invalid III. kategorije s priznano pravico do zaposlitve
na drugem ustreznem delu, ki kot tuj državljan brez osebnega
delovnega dovoljenja ni mogel biti prijavljen na zavodu za
zaposlovanje, ne more pridobiti pravice do nadomestila plače za
čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ker se ne
more v 30-ih dneh po dokončnosti odločbe prijaviti na zavodu za
zaposlovanje, niti biti voden v evidenci brezposelnih oseb kot
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/2.
izvedenec - povračilo stroškov - nagrada
Po določilu 2. odstavka 48. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih mora sodišče v primeru, ko so bili zneski za izvedensko delo vnaprej založeni, odločiti o zahtevi za odmero nagrade in povrnitev stroškov najkasneje v 8 dneh od vložitve zahteve, odmerjeno nagrado in stroške pa izplačati najkasneje v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa, s katerim je o zahtevi odločeno. V nasprotnem primeru ima izvedenec pravico do zakonskih zamudnih obresti (8. odstavek 48. člena omenjenega Pravilnika).
ustavitev izvršbe - izbris iz sodnega registra - stečaj
V primeru izbrisa družbe iz sodnega registra po izvedenem stečajnem postopku dolžnik nima pravnega naslednika, da bi se omenjena pomanjkljivost lahko odpravila.
vrnitev v prejšnje stanje - objektivni zastaralni rok - zamuda
Navedbe dolžnika, da naj bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je sklep pravnomočen, čeprav dolžniku ni bil nikoli vročen, ne morejo biti upoštevne v postopku za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, saj se o vrnitvi v prejšnje stanje odloča le, če je dolžnik zamudil rok za opravo kakšnega dejanja iz opravičenega vzroka, v konkretnem primeru pa dolžnik ravno zatrjuje, da zamude ni bilo.
Toženec bi moral morebitni dogovor o popustih izkazati ali s tožnikovo ponudbo ali na kakršenkoli drug nedvoumen način, saj je po pravilih o dokaznem bremenu to njegovo dokazno breme.
Dejstva, ki jih dolžnik zatrjuje v ugovoru morajo biti takšna, da bi na njihovi podlagi v morebitni pravdi lahko prišlo do zavrnitve upnikovega zahtevka, če bi se ta dejstva izkazala za resnična. V obravnavanem primeru pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v pritožbi niti ne zatrjuje, da upniku ni dolžan zahtevanega zneska.
pogodba o odkupu terjatev - zastaranje terjatve na sklenitev pogodbe
Materialnopravno zmotno je stališče, da je tožbeni zahtevek nezastarljiv iz razloga, ker gre za zahtevek javnopravnega značaja. Res je, da je tožena stranka sprejela citirani Zakon o odkupu terjatev vendar v smislu učinkov zakona, ki ustvarja obveznost tožene stranke za sklenitev pogodbe z upravičenimi subjekti, nastopa kot civilnopravni udeleženec v obligacijskem razmerju. V tem smislu torej nima posebnega pogodbenega položaja, iz katerega bi izhajala nezastarljivost njenih obveznosti.
Prav ima sodišče prve stopnje, ko ugotavlja, da bi bila v konkretnem primeru nevarnost po 1. alinei 2. odst. 272. čl. ZIZ podana takrat, ko bi dolžnik stvar prodal ali jo obremenil. Pravno zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral upnik v tem primeru izkazati dolžnikovo aktivno ravnanje v tej smeri. Pri uveljavljanju zavarovanja nedenarne terjatve zadostuje, da upnik izkaže nevarnost iz 1. alinee 2. odst. 272. čl. ZIZ v objektivnem smislu, saj izkaz te predpostavke ni omejen na izkaz delovanja in se zato tudi izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico, ne zahteva..