281.

VSL sklep I Cpg 474/2005

8.9.2005

obligacijsko pravo

VSL06229

ZOR člen 488, 500, 500/2, 488, 500, 500/2.

refleksna škoda

Sodišče prve stopnje je pobotni ugovor tožene stranke zavrnilo,

sklicujoč se na ugotovitev, da tožena stranka ni dokazala, da bi

tožeči stranki pravočasno reklamirala kvaliteto njenih proizvodov in

škodo, ki naj bi jo ti njeni proizvodi povzročili, s čemer ni

izpolnil pogojev za uveljavljanje odškodnine v smislu 488. člena in

2. odstavka 500. člena ZOR. Takšno sklepanje sodišča prve stopnje je

materialnopravno zmotno. Tožena stranka je v pobot uveljavljala

škodo, ki naj bi ji nastala na transportnem traku ter na

obdelovancih, ki so se obdelovali z brusi tožeče stranke. Kot škodo

pa je uveljavljala tudi povečane stroške dodatnega delavca, ki so

nastali v posledici slabe kvalitete dobavljenih brusov. Gre torej za

uveljavljanje tako imenovane refleksne škode, za uveljavljanje katere

se uporabljajo splošna pravila o odškodninski odgovornosti (3.

odstavek 488. člena ZOR).

 

283.

VSL sklep III Cp 2386/2005

7.9.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50052

ZGD člen 394. ZIZ člen 24. ZFPPod člen 27.

izbris iz sodnega registra - pravno nasledstvo

Za ugotovitev, kdo je pravni naslednik izbrisane delniške družbe, je pravno odločilno lastništvo delnic na dan izbrisa družbe iz sodnega registra. Dejstvo, da sta bili dolžnici ob izbrisu družbe imetnici vsaka po 3000 delnic in bi njihova vrednost predstavljala 0.6 % vrednosti osnovnega kapitala družbe, ne zadošča za sklep, da nista mogli vplivati na poslovanje družbe. Ker sta dolžnici pravni osebi, ki se profesionalno ukvarjata z upravljanjem gospodarskih družb, je ocena o tem, kakšen je bil njun vpliv na poslovanje družbe, odvisna od tega, kako je bilo porazdeljeno lastništvo delnic izbrisane družbe. Pomembno je, ali je imela izbrisana delniška družba razpršeno lastništvo delnic, torej množico malih delničarjev brez pravega vpliva, ob katerih sta dolžnici lahko kljub majhnemu lastninskemu deležu odločilno vplivali na poslovanje družbe, ali pa je bila moč res v rokah enega ali nekaj večinsko udeleženih delničarjev, proti katerim dolžnici nista mogli uveljavljati svojih interesov in tudi ne vplivati na poslovanje družbe.

 

285.

VSL sklep III Cp 2982/2005

7.9.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48549

ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3.

izvršilno sredstvo - novo izvršilno sredstvo

Dokler teče izvršilni postopek, lahko sodišče na upnikov predlog

dovoli izvršbo z novim izvršilnim sredstvom. Ker je v obravnavani

zadevi izvršilni postopek tekel zaradi dovolitve izvršbe z rubežem

ter prodajo dolžnikovih premičnin, lahko upnik predlaga rubež

dolžnikovih sredstev na računu, ne glede na to, da je bila izvršba s

tem izvršilnim sredstvom v tem postopku že enkrat prej dovoljena in

tudi ustavljena.

 

287.

VSL sodba I Kp 831/2005

7.9.2005

kazensko materialno pravo

VSL22674

KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1, 145, 145/1.

kaznivo dejanje ogrožanje varnosti

Nobenega dvoma sicer ni, da je obdolženec oškodovancu res rekel, da

bo čez 20 let že pokopan, vendar glede na okoliščine, v katerih so

bile te besede izrečene, v objektivnem smislu ne dopuščajo edino

možne razlage, da je obdolženec s temi besedami oškodovancu zagrozil,

da ga bo ubil, kot to zmotno zatrjuje pritožba. Inkriminirane besede

je tako potrebno ocenjevati v kontekstu oškodovančeve predhodne

izjave, da je bil v romskem naselju Brezje z novinarko in fotografom,

ker želi, da bi se stvari v romskem naselju čez 20 let uredile, kar

ponuja povsem objektivno možno razlago, da je obdolženec s temi

besedami oškodovancu želel povedati, da ga čez toliko let (20 let)

glede na biološki potek življenja morda ne bo več med živimi in tako

inkriminirane besede ni moč izključno, nedvoumno razumeti kot

grožnjo, da bo obdolženec oškodovanca ubil.

 

289.

VSL sklep III Cp 3939/2005

7.9.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50770

ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56, 61/3, 55, 55/1, 55/1-12, 56, 61/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.

nadaljevanje izvršbe

Ni mogoče šteti, da je s pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju

postopka zoper dolžnico kot družbenico že odločeno tudi o

odgovornosti dolžnice za obveznosti iz sodnega registra izbrisane

družbe, saj bi ji s tem odvzeli možnost dokazovati, da ni bila

aktivna družbenica izbrisane družbe oziroma da obveznosti izbrisane

družbe niso prešle nanjo (ugovor po 12. točki 1. odst. 55. člena

ZIZ). Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka proti

družbenici izbrisane gospodarske družbe je zato potrebno obravnavati

tudi kot sklep o izvršbi proti družbenici, njeno pritožbo proti

takemu sklepu pa kot ugovor po izteku roka po 56. členu ZIZ v zvezi s

3. odst. 61. člena ZIZ (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z

obče seje dne 30.6.2003).

 

291.

VSL sodba I Kp 43/2005

7.9.2005

kazensko procesno pravo

VSL22672

ZKP člen 17, 39, 83, 355, 17, 39, 83, 355.

predkazenski postopek

Trditev pritožnika, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno

kršitev določb kazenskega postopka, ker je kljub na izrecni zahtevi

obdolženega in njegovega zagovornika zavrnilo oziroma ni dopustilo

vprašanj policistoma o tem, kaj sta v pogovoru z obdolženim zaznala

oziroma, kaj jima je obdolženi v času, ko sta z njim opravljala

razgovor povedal glede noža, ki jima ga je izročil, ni utemeljena.

Ustava in Zakon o kazenskem postopku (ZKP) določata, da je vsakomur,

ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotovljeno izvajanje dokazov v

njegovo korist. Izvajanje dokazov mora biti usmerjeno na ugotavljanje

materialne resnice (člen 17 ZKP) in sodišče, ki na podlagi proste

presoje dokazov (355. člen ZKP) odloča, kateri dokazi so pomembni, ne

sme dopustiti, da stranke v postopku zlorabljajo svoje pravice (člen

15 ZKP). Razgovor policista z osumljencem v predkazenskem postopku po

ZKP ni formalen dokaz (člen 83 ZKP) in lahko podatki takšnega

razgovora pomenijo tudi izločitveni razlog za sodečega sodnika (člen

39/4a ZKP). Pritožnik pa tudi v samem postopku pred sodiščem prve

stopnje, kot tudi v pritožbi ni navedel, zakaj je to vplivalo oziroma

bi moglo vplivati na pravilnost in zakonitost sodne odločbe.

 

293.

VSL sklep II Cp 2182/2004

7.9.2005

obligacijsko pravo - pogodbeno pravo

VSL50251

ZOR člen 907, 907.

zavarovanje - nevarnost

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče

ugotavljalo le, ali so bile zdravstvene težave pri pokojnem prisotne

tudi v času sklepanja pogodbe, ne pa tudi, ali je pokojni imel

bolezni oz. probleme v preteklosti, ki bi jih glede na določbo I/9.

točke ponudbe (vprašanja o zdravstvenem stanju) moral toženi stranki

predočiti. Sodba sodišča prve stopnje o tem nima razlogov, zato je

podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka

339. člena ZPP.

 

295.

VDS sklep Psp 483/2005

7.9.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO

VDS03647

ZPP člen 142, 280, 142, 280. ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28/5, 28/6, 28, 28/2, 28/5, 28/6.

umik tožbe

Ni mogoče šteti, da je stranka pravilno vabljena, če v spis ni

priloženo vabilo za 1. narok za glavno obravnavo, iz katerega je

razvidno, da je bila stranka opozorjena na posledice izostanka.

 

297.

VSL sodba in sklep I Cp 1900/2005

7.9.2005

obligacijsko pravo

VSL50663

ZOR člen 131, 131.

razdrtje pogodbe

Če je gradbena pogodba izpolnjena v obsegu 94,7% del in plačana

večina dogovorjenih del, od gradbene pogodbe ni možno odstopiti iz

razloga manjkajočega gradbenega dovoljenja.

 

299.

VSC sklep Cp 893/2005

7.9.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSC01194

ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2.

predujem

Sodišče določi višino predujma na podlagi ocene predvidoma nastalih stroškov, ki jo mora tudi ustrezno obrazložiti. Iz sklepa o odmeri predujma morajo biti razvidna merila za določitev predujma in roka za njegovo plačilo.