ZIZ člen 15, 55, 55/1-8, 15, 55, 55/1-8. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
kršitev določb postopka
Iz prilog, na katere se sodišče v sklepu sklicuje ni mogoče ugotoviti, da je terjatev upnika poravnana. Sicer pa mora sodišče prve stopnje v sklepu jasno navesti razloge za svojo odločitev, katere je mogoče preizkusiti, ne pa se zgolj sklicevati na priloge, ki same po sebi v tem primeru tudi ne omogočajo ugotovitve, da je dejansko terjatev upnika poravnana.
Toženec je gradnji zidu nasprotoval, s sinom sta se odločila, da zid zrušita in jasno je, da je pri motilnem dejanju sodeloval in je bilo zato tudi storjeno v njegovo korist. V motenjskih pravdah je izključeno pretresanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti oz. nepoštenosti ali odškodninskih zahtevkih (426.čl. ZPP). Zato je dajatveni zahtevek zaradi motenja posesti utemeljen v okviru vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja.
Ob odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče vezano na trditve strank v predlogu in v okviru teh trditev presoja, ali so pogoji za izdajo začasne odredbe izpolnjeni.
Sodišče nima zakonske podlage, da prepove davčnemu organu odmero davka. Ker je torej tožnik predlagal neprimerno sredstvo zavarovanja, za katerega ni zakonske podlage, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Ne drži namreč, kar navaja pritožnik v pritožbi, da je edina možnost preprečitve odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki ni vknjižena v zemljiško knjigo, ravno s predlagano prepovedjo davčnemu organu, saj ima ZIZ posebne določbe o zavarovanju nepremičnin, ki niso vknjižene v zemljiško knjigo, v 4. odst. 244. člena ter v 211. členu v zvezi z 239. členom ZIZ.
Prvostopenjsko sodišče je zato zaradi odmere takse pravilno pretvorilo vrednost spornega predmeta v število točk po vrednosti točke ob vložitvi tožbe, v nadaljevanju pa kot osnovo za izračun takse vzelo vrednost točke na dan taksne obveznosti. Ker po 1.odst. 25.čl. ZST prvotna vrednost (določena s številom točk) ostane podlaga za plačilo takse, je prvostopenjsko sodišče pravilno izhajalo iz izračuna, da je v obravnavani zadevi za odmero takse za sodbo in pritožbo odločilna v točkah določena vrednost predmeta, ob vložitvi tožbe.
Ob ugotovitvi, da so bili pravni predniki J.J. in tudi sam J. J. posestniki sporne nepremičnine več kot 20 let (celo več kot 50 let), da so bili v dobri veri, da je sporna nepremičnina njihova in da jim v vseh teh letih nihče ni dal povoda za dvom v obstoj njihove dobrovernosti, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je pravni prednik toženke - njen mož J., sporno nepremičnino priposestvoval.
Pravilen je tudi zaključek, da toženka, ki je dedinja po pokojnem J.J., nepremičnine ne uporablja brez pravnega naslova, saj ima kot njegova dedinja vsaj pravico do posesti.
invalidnina za telesno okvaro - tabela invalidnosti
Določbo 4. tč. 13. čl. Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-95 je mogoče razlagati z analogijo le, če kakšna oblika posledic v tabeli ni predvidena. Tožnikova omejena gibljivost hrbtenice je kot poškodba posebej zajeta v tabeli in tudi glede odstotkov invalidnosti različno opredeljena, vendar pa ni posledica poškodbe oz. zloma vretenca, kar je po tabeli izrecen pogoj za priznanje invalidnosti. Izvedensko mnenje je bilo tisto, ki je sodišču dalo podlago za dejanske ugotovitve glede odločilnih okoliščin in je to namen dokaza z izvedencem. Pravna presoja zadeve je naloga sodišča in zato pritožba neutemeljeno očita sodišču, da ni sprejelo zaključkov izvedenca o tem, da je potrebno uporabiti določbe 13. čl. Pogojev.
Obveščanje izvršitelja v takem primeru, kot je obravnavani, ni upnikova dolžnost. Upnik je ravnal pravilno, ko je predlog vložil pri sodišču, sodišče pa bi moralo o predlogu odločiti (ker dolžnik s predlogom očitno soglaša, razloga za zavrnitev ni bilo) in o tej pravni oviri obvestiti izvršitelja. Za določanje termina rubeža in pošiljanje obvestil o rubežu pa plačilo po Pravilniku ni predvideno. V poštev ne pride niti določba 5. člena Pravilnika, ki določa plačilo po porabljenem času.