Sodišče določi višino predujma na podlagi ocene predvidoma nastalih stroškov, ki jo mora tudi ustrezno obrazložiti. Iz sklepa o odmeri predujma morajo biti razvidna merila za določitev predujma in roka za njegovo plačilo.
ZPP člen 140, 141, 142, 142/4, 140, 141, 142, 142/4.
zamudna sodba - vročanje sodnih pisanj
Toženka trdi, da ji tožba ni bila pravilno vročena v odgovor. Pri tem pa se zmotno sklicuje na določbe 142.čl. ZPP. Pritožnica je namreč očitno spregledala, da je bil ta člen spremenjen na podlagi določb 5.čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-A), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 96/2002 dne 14.11.2002.
ZIZ člen 15, 55, 55/1-8, 15, 55, 55/1-8. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
kršitev določb postopka
Iz prilog, na katere se sodišče v sklepu sklicuje ni mogoče ugotoviti, da je terjatev upnika poravnana. Sicer pa mora sodišče prve stopnje v sklepu jasno navesti razloge za svojo odločitev, katere je mogoče preizkusiti, ne pa se zgolj sklicevati na priloge, ki same po sebi v tem primeru tudi ne omogočajo ugotovitve, da je dejansko terjatev upnika poravnana.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj predpostavke sklepčnosti tožbe, vendar te ni obrazložilo. Sklepčnost kot predpostavka dopustnosti izdaje zamudne sodbe namreč pomeni, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, katerih resničnost se zaradi pasivnosti toženca predpostavlja. Navedena morajo biti vsa dejstva, na podlagi katerih sodišče ugotovi, če je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. To pomeni, da je zamudna sodba dopustna le tedaj, če so dejstva v tožbi takšna, da je mogoče brez nadaljnjih pojasnil oziroma navedb in zgolj na podlagi predloga tožeče stranke takšno sodbo tudi izdati. Tožeča stranka je poleg materialne škode zahtevala tudi povrnitev nematerialne škode. Z meritorno sodbo zoper prvo toženo stranko ji ni bila v celoti priznana zahtevana odškodnina po višini, kar gotovo kaže na delno nesklepčnost tožbe, zato ni bilo podlage za izdajo zamudne sodbe.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nevarna dejavnost - poklicna bolezen
Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da gre pri tožnici za zmerno plevropulmunalno azbestozo (difuzno intersticijsko pljučno fibrozo) in to s pomočjo medicinske dokumentacije in izvedenke medicinske stroke, ki je tudi potrdila, da se ta bolezen uvršča med poklicne bolezni, ki jih določa pravilnik. Pri tem okoliščina, da na podlagi pravilnika opravlja verifikacijo poklicnih bolezni posebna interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ne more spremeniti dejstva, da je bilo pri tožnici v sodnem postopku ugotovljeno, da ima zmerno plevropulmunalno azbestozo in morebitna verifikacija tožničine bolezni po tej komisiji dejanskih ugotovitev ne more spremeniti.
Toženec je gradnji zidu nasprotoval, s sinom sta se odločila, da zid zrušita in jasno je, da je pri motilnem dejanju sodeloval in je bilo zato tudi storjeno v njegovo korist. V motenjskih pravdah je izključeno pretresanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti oz. nepoštenosti ali odškodninskih zahtevkih (426.čl. ZPP). Zato je dajatveni zahtevek zaradi motenja posesti utemeljen v okviru vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja.
oderuška pogodba - posojilna pogodba - obrestna mera- nesorazmerje v koristi
Ugotavljalo je, ali in za koliko 5 % mesečne pogodbene obresti z določilom o obrestovanju celega zneska za vse posojilno obdobje, ne glede na vračilo, presegajo obresti, po katerih so v obravnavanem obdobju odobravale posojila banke. Izračun pokaže, da so dejanske obrestne mere obeh bank približno enake, pritožbeno sodišče sprejema kot pravilno odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je pri odločanju izhajalo iz povprečnih obrestnih mer za kredite za nekomitente bank , najete za enako obdobje. Zastavljalnica ni upravičena do višje obrestne mere od bank, še posebej glede na to, da se je na zanesljiv način zavarovala za tveganje glede vrnitve danega posojila s hipoteko. Zamudne obresti v pogodbi so bile namreč določene v višini 0,5 % dnevno na celotni znesek posojila, obračunavajo se od celotne glavnice ne glede na morebiti že vrnjene obroke, obračunavajo se dnevno in zamuda nastopi že ob 12.00 uri dneva, v katerem je treba poravnati obrok vračila. Nesorazmerje v izgovorjeni koristi tožene stranke je tolikšno, da gre za objektivno predvideni pogoj iz 6. čl. ZPOMZO.
Sodišče nima zakonske podlage, da prepove davčnemu organu odmero davka. Ker je torej tožnik predlagal neprimerno sredstvo zavarovanja, za katerega ni zakonske podlage, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Ne drži namreč, kar navaja pritožnik v pritožbi, da je edina možnost preprečitve odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki ni vknjižena v zemljiško knjigo, ravno s predlagano prepovedjo davčnemu organu, saj ima ZIZ posebne določbe o zavarovanju nepremičnin, ki niso vknjižene v zemljiško knjigo, v 4. odst. 244. člena ter v 211. členu v zvezi z 239. členom ZIZ.
Prvostopenjsko sodišče je zato zaradi odmere takse pravilno pretvorilo vrednost spornega predmeta v število točk po vrednosti točke ob vložitvi tožbe, v nadaljevanju pa kot osnovo za izračun takse vzelo vrednost točke na dan taksne obveznosti. Ker po 1.odst. 25.čl. ZST prvotna vrednost (določena s številom točk) ostane podlaga za plačilo takse, je prvostopenjsko sodišče pravilno izhajalo iz izračuna, da je v obravnavani zadevi za odmero takse za sodbo in pritožbo odločilna v točkah določena vrednost predmeta, ob vložitvi tožbe.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - prodaja nepremičnine
Stroške v zvezi z upravljanjem je lastnik bil dolžan trpeti. (33.čl. tedaj veljavnega Stanovanjskega zakona). Tudi če je predhodno stanovanje odtujil s prodajno pogodbo, njegova obveznost ni prenehala, saj je bistveno dejstvo, da o sklenitvi prodajne pogodbe upravnika ni obvestil, čeprav se je o tem s pogodbo zavezal.