ZIZ člen 15, 55, 55/1-8, 15, 55, 55/1-8. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
kršitev določb postopka
Iz prilog, na katere se sodišče v sklepu sklicuje ni mogoče ugotoviti, da je terjatev upnika poravnana. Sicer pa mora sodišče prve stopnje v sklepu jasno navesti razloge za svojo odločitev, katere je mogoče preizkusiti, ne pa se zgolj sklicevati na priloge, ki same po sebi v tem primeru tudi ne omogočajo ugotovitve, da je dejansko terjatev upnika poravnana.
priposestvovanje nepremičnine - zemljiška knjiga - dobroverna posest
Pravno pravilo paragrafa 1500 ODZ, ki se je uporabljalo v teku priposestvovalne dobe za navedene nepremičnine, je namreč določalo, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ni smela biti na škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil stvar ali pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana. Zato se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na to pravilo, če bi glede na okoliščine primera tedaj lahko vedela (to je v času sklepanja pogodbe v letu 1962 oz. v času vpisa v zemljiško knjigo - 1963), da je tožeča stranka že pridobila lastninsko pravico na navedenih nepremičninah s priposestvovanjem, torej izvenknjižno.
Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da za aktivno ravnanje, ki jima je bilo naloženo s sklepom sodišča, v SPZ ni podlage. Nujna pot je omejitev lastninske pravice v obliki posebne stvarne služnosti, zato je mogoče tudi z analogno uporabo 2. odst. 219. čl. SPZ, ki določa, da v primeru, ko je potrebno za izvrševanje stvarne služnosti opraviti kakšno dejanje, krije stroške takega dejanja lastnik gospodujoče stvari, priti do zaključka, da je odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno zgrešena.
invalidnina za telesno okvaro - tabela invalidnosti
Določbo 4. tč. 13. čl. Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-95 je mogoče razlagati z analogijo le, če kakšna oblika posledic v tabeli ni predvidena. Tožnikova omejena gibljivost hrbtenice je kot poškodba posebej zajeta v tabeli in tudi glede odstotkov invalidnosti različno opredeljena, vendar pa ni posledica poškodbe oz. zloma vretenca, kar je po tabeli izrecen pogoj za priznanje invalidnosti. Izvedensko mnenje je bilo tisto, ki je sodišču dalo podlago za dejanske ugotovitve glede odločilnih okoliščin in je to namen dokaza z izvedencem. Pravna presoja zadeve je naloga sodišča in zato pritožba neutemeljeno očita sodišču, da ni sprejelo zaključkov izvedenca o tem, da je potrebno uporabiti določbe 13. čl. Pogojev.
Ob ugotovitvi, da so bili pravni predniki J.J. in tudi sam J. J. posestniki sporne nepremičnine več kot 20 let (celo več kot 50 let), da so bili v dobri veri, da je sporna nepremičnina njihova in da jim v vseh teh letih nihče ni dal povoda za dvom v obstoj njihove dobrovernosti, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je pravni prednik toženke - njen mož J., sporno nepremičnino priposestvoval.
Pravilen je tudi zaključek, da toženka, ki je dedinja po pokojnem J.J., nepremičnine ne uporablja brez pravnega naslova, saj ima kot njegova dedinja vsaj pravico do posesti.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - prodaja nepremičnine
Stroške v zvezi z upravljanjem je lastnik bil dolžan trpeti. (33.čl. tedaj veljavnega Stanovanjskega zakona). Tudi če je predhodno stanovanje odtujil s prodajno pogodbo, njegova obveznost ni prenehala, saj je bistveno dejstvo, da o sklenitvi prodajne pogodbe upravnika ni obvestil, čeprav se je o tem s pogodbo zavezal.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nevarna dejavnost - poklicna bolezen
Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da gre pri tožnici za zmerno plevropulmunalno azbestozo (difuzno intersticijsko pljučno fibrozo) in to s pomočjo medicinske dokumentacije in izvedenke medicinske stroke, ki je tudi potrdila, da se ta bolezen uvršča med poklicne bolezni, ki jih določa pravilnik. Pri tem okoliščina, da na podlagi pravilnika opravlja verifikacijo poklicnih bolezni posebna interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ne more spremeniti dejstva, da je bilo pri tožnici v sodnem postopku ugotovljeno, da ima zmerno plevropulmunalno azbestozo in morebitna verifikacija tožničine bolezni po tej komisiji dejanskih ugotovitev ne more spremeniti.
Vrednost premoženja je potrebno glede na določbo 1. odst. 44. člena ZDEN ugotavljati po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti, v konkretnem primeru, ko je šlo za vrnitev v letu 1992, v času vrnitve.
Kupoprodajna pogodba za nepremičnino mora biti sicer sklenjena v pisni pogodbi, sodišče prve stopnje pa pravilno ugotavlja, da je veljavna tudi pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem deli izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale (člen 73 ZOR).
Toženec je gradnji zidu nasprotoval, s sinom sta se odločila, da zid zrušita in jasno je, da je pri motilnem dejanju sodeloval in je bilo zato tudi storjeno v njegovo korist. V motenjskih pravdah je izključeno pretresanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti oz. nepoštenosti ali odškodninskih zahtevkih (426.čl. ZPP). Zato je dajatveni zahtevek zaradi motenja posesti utemeljen v okviru vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja.
Zgolj postavljena zapornica ne pomeni avtomatično motilnega dejanja, če bi tožeča stranka kljub zapornici imela možnost dostopa do svojih nepremičnin s tem, da bi delavci, ki skrbijo za varnost ob bazenu in razpolagajo s ključi sporne zapornice, po s strani tožene stranke zatrjevanem "nalogu" nemudoma omogočili prehod.
oderuška pogodba - posojilna pogodba - obrestna mera- nesorazmerje v koristi
Ugotavljalo je, ali in za koliko 5 % mesečne pogodbene obresti z določilom o obrestovanju celega zneska za vse posojilno obdobje, ne glede na vračilo, presegajo obresti, po katerih so v obravnavanem obdobju odobravale posojila banke. Izračun pokaže, da so dejanske obrestne mere obeh bank približno enake, pritožbeno sodišče sprejema kot pravilno odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je pri odločanju izhajalo iz povprečnih obrestnih mer za kredite za nekomitente bank , najete za enako obdobje. Zastavljalnica ni upravičena do višje obrestne mere od bank, še posebej glede na to, da se je na zanesljiv način zavarovala za tveganje glede vrnitve danega posojila s hipoteko. Zamudne obresti v pogodbi so bile namreč določene v višini 0,5 % dnevno na celotni znesek posojila, obračunavajo se od celotne glavnice ne glede na morebiti že vrnjene obroke, obračunavajo se dnevno in zamuda nastopi že ob 12.00 uri dneva, v katerem je treba poravnati obrok vračila. Nesorazmerje v izgovorjeni koristi tožene stranke je tolikšno, da gre za objektivno predvideni pogoj iz 6. čl. ZPOMZO.
Pavšalna trditev v tožbi, da ji psihično stanje v času sklepanja sodne poravnave ni omogočilo oblikovati pravno veljavne volje, ne da bi ob tem tožeča stranka navedla tudi kakšna konkretna dejstva za tako svojo trditev, sama po sebi ni zadoščala za postavitev izvedenca medicinske stroke, zato je sodišče prve stopnje pravilno ta dokazni predlog zavrnilo.
Ob odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče vezano na trditve strank v predlogu in v okviru teh trditev presoja, ali so pogoji za izdajo začasne odredbe izpolnjeni.
Vlažna tla na krovu ladje so brez dvoma spolzka. Sodna praksa pa je že večkrat zavzela stališče, da so spolzka tla kot stvar, iz katere izvira pri redni rabi in pri običajni pazljivosti večja nevarnost za uporabnike, nevarna stvar (2. odst. 154. čl. in 173. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).
Obveščanje izvršitelja v takem primeru, kot je obravnavani, ni upnikova dolžnost. Upnik je ravnal pravilno, ko je predlog vložil pri sodišču, sodišče pa bi moralo o predlogu odločiti (ker dolžnik s predlogom očitno soglaša, razloga za zavrnitev ni bilo) in o tej pravni oviri obvestiti izvršitelja. Za določanje termina rubeža in pošiljanje obvestil o rubežu pa plačilo po Pravilniku ni predvideno. V poštev ne pride niti določba 5. člena Pravilnika, ki določa plačilo po porabljenem času.
Utemeljeno pa pritožba graja materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da bi dolžnik z izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in to večjo od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Golo dejstvo, da je dolžnik društvo, takega zaključka ne omogoča, njegove trditve v predlogu za odlog pa so bile presplošne. V čem naj bi utrpel znatnejšo škodo, ni obrazložil na način, ki bi bil pravno relevanten v konkretnem primeru, trditev, da nima garancije, da bi prejel denar nazaj od upnika, pa za sklepanje o nasprotnem gotovo ne zadošča.
Upnik je namreč k pogodbi priložil le potrdilo o tem, da naj bi bila sklenjena pogodba o odstopu terjatve. Na tem potrdilu se nahaja v izvirniku le klavzula notarke o ugotovljeni istovetnosti podpisnika in ne pravilna overitvena klavzula po 64.čl. Zakona o notariatu. Pa tudi če bi bila klavzula pravilna, to ne bi pomenilo, da je s tem overjena tudi pogodba. Predloženo potrdilo predstavlja le overitev direktorjeve izjave, da je bila sklenjena pogodba. S tem pa formalni pogoj iz 24.čl. ZIZ ni izpolnjen.
S tem pa je tožeča stranka presegla okvir pravnega varstva, ki ji ga daje 26. člen ZVK v zvezi s 1. in 10.alinejo 3.odstavka 13. člena ZVK, saj je prepovedni zahtevek dopustno naperiti le zoper takšen način tržnega nastopanja in obnašanja, ki ga ZVK opredeljuje kot dejanje nelojalne konkurence (navajanje neresničnih podatkov, podatkov in izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na trgu; neupravičena uporaba firme, imena ...). Prepovedan je zgolj "način" prodaje, oglaševanja in ponujanja izdelkov, ki je opredeljen kot dejanje nelojalne konkurence in ne prodaja, oglaševanje in ponujanje izdelkov samo, na prepoved česar meri predlagana začasna odredba (in tožbeni zahtevek).