Čeprav je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje , niso podani pogoji za opravo obravnave pred sodiščem druge stopnje po 1. odstavku 30. člena ZDSS-1. Skladno s citiranim členom se glavno obravnavo razpiše le, če je za pravilno odločitev potrebno ponoviti ali na novo izvesti le manjše število dokazov, ki ne obremenjujejo dokaznega postopka, na pa v primeru, ko je potrebno ponoviti celotni dokazni postopek. Izvedba celotnega dokaznega postopka se ne sme prenesti na sodišče druge stopnje tako, da bi se šele na pritožbeni stopnji začeli izvajati dokazi, vključno s postavitvijo izvedencev. Zato je pri določitvi pritožbenega sodišča zelo pomembno vprašanje, ali bi bila obravnava pred sodiščem druge stopnje povezana praktično s celovito ponovitvijo postopka z vsemi dokazi.
Huda malomarnost je skrajna nepazljivost in pomeni zanemarjanje tiste pazljivosti in skrbnosti, ki se pričakuje od povprečnega človeka. Ker je bil tožnik dalj časa v bolniškem staležu, je vedel, kakšen je postopek odobritve bolniškega staleža in bi se moral po izreku bolniškega staleža vrniti na delo. Dejstvo, da je zamešal datume in je mislil, da se mu bolniški stalež zaključi
kasneje, ne pomeni opravičljivega razloga za izostanek, kot tudi ne obljuba zdravnika, da bo bolniški stalež podaljšan do odločitve ZPIZ o pritožbi. Zato je zmoten zaključek, da je tožnik
opravičeno izostal z dela in da izredna odpoved po 2. aliei 1. odstavka 111. člena ZDR ni zakonita.
Nezaupanje tožene stranke, da bo delavec izpolnjeval osnovno delovno obveznost - prihod na delo in opravljanje dela (31. člen ZDR) - je okoliščina, zaradi katere nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka ni več mogoče, zato je izredna odpoved PZ zakonita.
Ugovor zastaranja se upošteva le na ugovor strank in pomeni navajanje dejstva, ki predstavlja razlog za zavrnitev zahtevka. Zato ga je potrebno navesti na prvem naroku za glavno obravnavo (1. odstavek 286. člena ZPP), oz. izjemoma kasneje, če so podani pogoji iz 2. odstavka 286. člena ZPP.