21.

VSK sklep I Cpg 356/2004

29.9.2005

civilno procesno pravo - obligacijsko pravo

VSK01217

ZPP člen 3, 7, 339, 339/1, 3, 7, 339, 339/1.

razpravno načelo - bistvena kršitev določb postopka

Sodišče prve stopnje mora torej v pravdi, v kateri ni izkazan namen razpolagati z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, raziskovati le tista dejstva in izvajati le tiste dokaze, ki so jih navajale oziroma predlagale stranke same. Stranke same torej postavijo sodišču prve stopnje v pravdnem postopku trditveni in dokazni okvir, na katerega je sodišče vezano.

 

23.

VSK sklep II Cpg 428/2004

29.9.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSK01360

ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.

bistvena kršitev

Dolžnica, kateri so se stroški naložili, ima pravico da izve za kakšne stroške gre in v kakšni višini so priznani ter da ima tako tudi sama možnost preveriti utemeljenost take sodne odločitve.

 

25.

VSL sodba in sklep I Cpg 309/2004

29.9.2005

civilno procesno pravo - obligacijsko pravo

VSL05632

ZOR člen 99, 99/2, 99, 99/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.

pogodbena stranka - trditveno in dokazno breme

Da bi sodišče ugotavljalo drugačno vsebino pogodbene volje, kot

izhaja iz dobesesdnega pomena izrazov, ki sta jih pogodbeni stranki

navedli v pogodni (2. odstavek 99. člena ZOR), mora pravdna stranka,

ki se na to sklicuje ponuditii ustrezno trditveno podlago. Tožena

stranka je s tem v zvezi ponudila trditve glede notranjega neskladja

v pogodbi med modelom izračuna korigirane vrednosti še neplačanih del

kot izhaja iz predračuna 81-C/92 in obračunanim zneskom korigirane

vrednosti na predračunu, ki je vnešen v tekst aneksa št. 1. Sodišče

prve stopnje je pravilno povzelo, da tožeča stranka ni ugovarjala

pogodbenemu predračunu, ki je sestavni del aneksa št. 1, v katerem je

kot posebna postavka naveden tudi 2 % strošek za koordinacijo. Tožeča

stranka torej in ponudila trditev, s katerimi bi zatrjevala, da je

bila pogodbena volja pravdnih strank glede načina oblikovanja

končnega zneska drugačna, kot izhaja iz modela predračuna št.

81-C/92. Materialnopravno zmotno je torej sklepanje sodišča prve

stopnje, da bi tožena stranka morala pkonuditi ustrezne dokaze, da bi

moral biti 2 % delež za koordinacijo po predračunu odštet od

preostale vrednosti iz predračuna, saj to izhaja iz samega modela

predračuna, ki je v tem smislu skladen z 10. odstavkom 4. člena

Pogodbe. Tožeča stranka je s tem v zvezi ponudila zgolj trditev, da

je bilo 2 % zmanjšane upoštevano v pogodbeni vrednosti, zato se ne

more odbiti še enkrat. Takšne trditve ne pomenijo, da je tožeča

stranka zatrjevala, da bi bile v predračunu za ustrezen znesek

zmanjšane že posamezne postavke predračuna, v posledici česar bi bila

posebna odbitna postavka stroškov za koordinacijo neutmeljena. Tudi v

kolikor bi tovrstne trditve tožeča stranka ponudila, bi bilo dokazno

breme za utemeljenost tovrstnih trditev na njeni strani. Ob

pomanjkanju trditev tožeče stranke ni mogoče na toženo stranko

prevaliti trditvenega in dokaznega bremena zgolj sklicujoč se na

izpovedi prič, ki se nanašajo na dejstvo (da naj bi bilo upoštevanje

stroškov koordiancije upoštevano že v posameznih postavkah

predračuna), ki jih pravdni stranai nista zatrjevali.

 

27.

VDS sklep Pdp 296/2005

29.9.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03281

ZDR člen 29, 29/1, 29/1-4, 83, 83/3, 85, 85/3, 90, 90/3, 29, 29/1, 29/1-4, 83, 83/3, 85, 85/3, 90, 90/3.

odpoved delovnega razmerja - razporeditev delavca na delo v drug kraj

Redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni nezakonita zgolj zato,

ker delodajalec ni predhodno opozoril delavca o nameravani redni

odpovedi (3. odstavek 83. člena ZDR), zlasti še, ker je bil

tožnik kot sindikalni zaupnik seznanjen z nameravano selitvijo

proizvodnje in o tem, da njegovo delo v Ljubljani ne bo več

potrebno. To obvestilo tudi nima bistvenega vpliva na odpoved,

saj zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi v primeru

redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga ni predvideno.

Pri presojanju ustreznosti zaposlitve skladno s 3. odstavkom

90. člena ZDR se lahko upošteva tudi kriterij kraja

opravljanja dela, ki je kot sestavina PZ določen tudi v 4.

alinei 1. odstavka 29. člena ZDR. Zato je pri presoji

ustreznosti ponujene zaposlitve glede (spremembe) kraja

opravljanja dela potrebno smiselno uporabljati tudi

kriterije iz prej veljavnih KP glede razporeditve delavca v

drug kraj.

 

29.

VDS sodba Pdp 973/2004

29.9.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03305

ZDR člen 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4, 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4.

odpoved delavca - odpravnina - odpovedni rok

1. Podana izredna odpoved PZ delavca po 4. alinei 1. odstavka

112. člena ZDR (delodajalec delavcu trikrat zaporedoma ali v

obdobju 6-ih mesecev ni izplačal plačila za delo v zakonskem oz.

pogodbeno dogovorjenem roku) je zakonita, tudi če je delodajalec

po prejetem pisnem opominu (1. odstavek 112. člena ZDR) delavcu

plačo izplačal. Naknadno plačilo ne spremeni dejstva, da je bila

plača izplačana z zamudo, kar je zakonit razlog za izredno

odpoved PZ.

2. Če je bil delavec pred uveljavitvijo novega ZDR/2002 po

takrat veljavnih predpisih prevzet na delo k drugemu

delodajalcu, se šteje, da zaposlitve ni spremnil in se pri

izračunu odpravnine po 109. členu ZDR upošteva tudi delovna

doba pred prevzemom.

3. Ker pride do izredne odpovedi PZ s strani delavca v

primeru posebno hudih kršitev obveznosti delodajalca, morajo

biti delavcu v tem primeru zagotovljene enake pravice, kot

če bi mu delodajalec odpovedal PZ iz razloga na svoji strani

(iz poslovnega razloga) - torej do odpravnine in do

zaposlitve do izteka odpovednega roka.

 

31.

VDS sodba Pdp 1281/2004

29.9.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03301

ZDR člen 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4.

odpoved delovnega razmerja - plača

Če delodajalec v obdobju 6-ih mesecev zamuja z izplačilom plače,

je podan razlog za izredno odpoved PZ delavca po 4. alinei 1.

odstavka 112. člena ZDR. Tudi če delodajalec kasneje poravna tako

obveznost iz naslova plače, kot tudi natekle zakonite zamudne

obresti, je izredna odpoved PZ delavca zakonita.

Zamuda v izplačilu plače občutno vpliva na življenski standard

delavca, zato so podane okoliščine iz 1. odstavka 110. člena ZDR,

da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati do izteka

odpovednega roka.

 

33.

VDS sklep Pdp 922/2004

29.9.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03315

ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 87, 87/2, 111, 111/1, 204, 204/3, 87, 87/2, 111, 111/1, 204, 204/3.

odpoved delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe

Sodišče je tožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj je tožnik ni

vložil v prekluzivnem 30-dnevnem roku iz 3. odstavka 204. člena

ZDR od vročitve izredne odpovedi PZ, ki mu je bila vročena na

delovnem mestu (kar dokazuje njegov podpis na vročilnici in kar

so potrdile priče, ki so vročitev opravile), ne pa kasneje po

pošti.

 

35.

VSK sklep I Cpg 250/2004

29.9.2005

obligacijsko pravo

VSK01380

ZOR člen 46, 46.

urejanje obligacijskih razmerij - izpolnitev obveznosti

Predmet obligacijskega razmerja je izpolnitveno ravnanje, ki se ga stranki s pogodbo zavežeta opraviti.

 

37.

VSL sklep II Cp 4002/2005

28.9.2005

stanovanjsko pravo

VSL50280

ZOR člen 371, 371. SZ člen 58, 147, 147/1, 147/3, 58, 147, 147/1, 147/3.

najemna pogodba - zastaranje

Za terjatve bivših imetnikov stanovanjske pravice oz. uporabnikov

stanovanj velja splošni petletni zastaralni rok.

 

39.

VSK sklep I Cp 457/2004

28.9.2005

civilno procesno pravo

VSK01544

ZPP člen 42, 42.

vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost sodišča

Tožnik je tožbeni zahtevek gradil na trditvi o neveljavnosti kupoprodajne pogodbe iz leta 1992, s katero naj bi te parcele prodal toženki. Tožena stranka pa v odgovoru na tožbo zatrjuje, da kupoprodajna pogodba velja in da zato posest nepremičnin izvira iz dejanske in pogodbene volje obeh pravdnih strank. Prvostopenjsko sodišče je zato vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi utemeljeno ugotavljalo na podlagi vrednosti spornih nepremičnin.