Pri tem pa sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu sploh ni odločalo po vsebini in to z obrazložitvijo, da naj bi bil predlog nesmiseln, ker naj bi bil sklep že izveden v zemljiški knjigi. To pa ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje ne moglo obravnavati predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti po vsebini, saj za tak zaključek ni najti podlage v omenjenem določilu 3.odst. 42.čl. ZIZ.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izpisek iz poslovnih knjig - presoja verodostojnosti - dovolitev izvršbe
Naloga sodišča prve stopnje v fazi dovolitve izvršbe na podlagi verodostojne listine je, da oceni ali predlogu za izvršbo priložena listina ustreza zahtevanim standardom izpiska iz poslovnih knjig kot izhajajo iz ZIZ in računovodskih standardov. Izvršba se na podlagi 1. odst. v zvezi z 2. odst. 23. čl. ZIZ torej dovoli na podlagi verodostojne listine, ki takšnim standardom ustreza, in sicer ne glede na to, na kakšni podlagi je terjatev nastala in bila vpisana v poslovno knjigo.
dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - aktivna legitimacija
V kolikor je sodišče prve stopnje priznalo utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke na pravno poslovni podlagi, je to vprašanje bistvenega pomena in bo okoliščine v zvezi s tem potrebno ponovno raziskati, upoštevajoč, da je dokazno breme, da je bila pogodba veljavno sklenjena na podlagi veljavnega pooblastila kurilnemu odboru, na strani tožeče stranke.
odgovornost za škodo - nevarna stvar - nepričakovana ovira- stoječe vozilo na cestišču
Ker je v trenutku nesreče vozilo zavarovanca tožene stranke stalo na cestišču in je predstavljalo za tožnika nepričakovano oviro, gre za obratovanje avtomobila kot nevarne stvari, podana je zato odgovornost za škodo tožene stranke, katere zavarovanec je bil voznik tedaj ustavljenega vozila, ki so jo zato utrpeli tretji, v konkretnem primeru tožnik.
Z oporoko z dne 14.5.1996, ki jo tožnika v tej pravdi izpodbijata, je namreč oporočiteljica T. J. razpolagala le v korist hčerke B. J., zato ima ta pravda učinek le na njene pravice. Tožeči stranki zato s tožbo ni bilo potrebno zajeti ostalih (zakonitih) dedičev po pok. T. J., saj od njihove udeležbe v postopku odločitev v tej pravdi ni odvisna.
ZOR člen 173, 177, 177/3, 192, 200, 203, 173, 177, 177/3, 192, 200, 203. ZTVCP člen 38, 38.
odškodnina za strah - deljena odgovornost
Če ravnanje, ki predstavlja soprispevek tožeče stranke za nastanek škode, izhaja iz samih navedb v tožbi, zadostuje, da tožena stranka poda ugovor sokrivde tožeče stranke in ni potrebno, da ga podrobno konkretizira.