• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>
  • 21.
    VSK sklep II Cpg 187/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01214
    ZPP člen 124, 124/1, 124, 124/1.
    razveljavitev potrdila o izvršljivosti
    Pri tem pa sodišče prve stopnje o dolžnikovem predlogu sploh ni odločalo po vsebini in to z obrazložitvijo, da naj bi bil predlog nesmiseln, ker naj bi bil sklep že izveden v zemljiški knjigi. To pa ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje ne moglo obravnavati predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti po vsebini, saj za tak zaključek ni najti podlage v omenjenem določilu 3.odst. 42.čl. ZIZ.

     
  • 22.
    VDS sodba Pdp 1281/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03301
    ZDR člen 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-4.
    odpoved delovnega razmerja - plača
    Če delodajalec v obdobju 6-ih mesecev zamuja z izplačilom plače,

    je podan razlog za izredno odpoved PZ delavca po 4. alinei 1.

    odstavka 112. člena ZDR. Tudi če delodajalec kasneje poravna tako

    obveznost iz naslova plače, kot tudi natekle zakonite zamudne

    obresti, je izredna odpoved PZ delavca zakonita.

    Zamuda v izplačilu plače občutno vpliva na življenski standard

    delavca, zato so podane okoliščine iz 1. odstavka 110. člena ZDR,

    da z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati do izteka

    odpovednega roka.

     
  • 23.
    VDS sklep Pdp 922/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03315
    ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 87, 87/2, 111, 111/1, 204, 204/3, 87, 87/2, 111, 111/1, 204, 204/3.
    odpoved delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe
    Sodišče je tožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj je tožnik ni

    vložil v prekluzivnem 30-dnevnem roku iz 3. odstavka 204. člena

    ZDR od vročitve izredne odpovedi PZ, ki mu je bila vročena na

    delovnem mestu (kar dokazuje njegov podpis na vročilnici in kar

    so potrdile priče, ki so vročitev opravile), ne pa kasneje po

    pošti.

     
  • 24.
    VSK sklep II Cpg 428/2004
    29.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01360
    ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
    bistvena kršitev
    Dolžnica, kateri so se stroški naložili, ima pravico da izve za kakšne stroške gre in v kakšni višini so priznani ter da ima tako tudi sama možnost preveriti utemeljenost take sodne odločitve.

     
  • 25.
    VSK sklep I Cpg 356/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSK01217
    ZPP člen 3, 7, 339, 339/1, 3, 7, 339, 339/1.
    razpravno načelo - bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje mora torej v pravdi, v kateri ni izkazan namen razpolagati z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, raziskovati le tista dejstva in izvajati le tiste dokaze, ki so jih navajale oziroma predlagale stranke same. Stranke same torej postavijo sodišču prve stopnje v pravdnem postopku trditveni in dokazni okvir, na katerega je sodišče vezano.

     
  • 26.
    VSL sklep I Cpg 909/2004
    29.9.2005
    statusno pravo - civilno procesno pravo
    VSL05623
    ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-4, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-4, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 36, 27, 27/4, 27/5, 36.
    izbris firme - univerzalno pravno nasledstvo - družbena lastnina - nadaljevanje prekinjenega postopka
    Položaj (univerzalnega) pravnega naslednika, s katerim sodišče

    nadaljuje prekinjeni postopek (prim. zgoraj), po prepričanju

    pritožbenega sodišča ne more biti odvisen od časovne omejitve, ki jo

    omenja pritožnik. Prvič, takšne časovne omejitve ne določa noben

    zakon. In drugič, analogija z 2. odst. 394. čl. ZGD ne pride v

    poštev. Zgolj dejstvo, ker pravno nasledstvo družbenikov za terjatve

    izbrisane družbe ni omejeno z rokom, kot to velja za odgovornost

    družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, še ne zadostuje za

    sklepanje o obstoju pravne praznine, ki bi jo bilo treba zapolniti z

    rokom iz 2. odst. 394. čl. ZGD. Glede trditev o favoriziranju pravnih

    naslednikov družb, izbrisanih po ZFPPod, kot upnikov v razmerju do

    upnikov, ki uveljavljajo svoje terjatve iz naslova odgovornosti prvih

    za obveznosti izbrisane družbe pa pritožbeno sodišče napotuje na

    odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Ur. l.

    RS 93/2002). Iz te odločbe sledi, da Ustavno sodišče ni razveljavilo

    4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, ki napotuje na uporabo 394. čl. ZGD

    (prim. 2. tč. izreka cit. odločbe), pač pa je razveljavilo 36. čl.

    ZFPPod (3. tč. izreka cit odločbe) ter posledično v obrazložitvi

    pravni položaj družbenikov izbrisane gospodarske družbe opredelilo

    kot univerzalno pravno nasledstvo (prim. 61. in 77. odstavek

    obrazložitve cit. odločbe).

     
  • 27.
    VSK sklep I Cpg 275/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01252
    ZPP člen 18, 18/1, 339, 339/2-3, 18, 18/1, 339, 339/2-3.
    upravna odločba - nepristojnost sodišča
    Terjatev tožeče stranke temelji na vrsti carisnkih odločb,

    za katere pa je tudi samo ugotovilo, da vsebujejo potrdilo o

    izvršiljivosti. To torej pomeni, da je tožeča stranka v

    predmetni zadevi dejansko zahtevala realizacijo izvršljivih

    upravnih odločb, česar pa ni mogoče uveljavljati s tožbo v

    pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je namreč bistveno

    kršilo določbe pravdnega postopka, ker je odločilo o

    zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (3. tč. 2.

    odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

     
  • 28.
    VSL sodba I Cpg 332/04
    29.9.2005
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL06260
    SZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38.
    upravljanje večstanovanjskih hiš - upravnik
    Upravnik je v pravnem razmerju le z lastniki stanovanj. Do tretjh

    (med njimi tudi do najemnikov) lahko uveljavlja terjatve, ki jih

    imajo proti njim lastniki stanovanj le, če lastniki nanj s pogodbo

    prenesejo svoja materialnopravna upravičenja. To pa še ne pomeni, da

    nima zahtevka za njihovo plačilo proti lastnikom stanovanj, v danem

    primeru torej proti toženi stranki (tako tudi odločba Vrhovnega

    sodišča RS, št. III Ips 43/2002 z dne 20.6.2002).

     
  • 29.
    VSK sklep II Cpg 17/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSK01253
    ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    nadaljevanje postopka
    Za sprejem odločitve o nadaljevanju postopka zoper

    družbenike po ZFPPod izbrisanih družb, zadošča ugotovitev,

    da so osebe, zoper katere je postopek nadaljevan, v sodni

    register vpisane kot družbeniki izbrisanih družb.

    Ni pa pravno upoštevna družbenikova trditev, češ da je

    izbrisu družbe nasprotoval in da ni nihče podal izjave po 4.

    odst. 27. čl. ZFPPod (med drugim) o prevzemu plačila

    morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe.

     
  • 30.
    VDS sodba Pdp 742/2005
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03326
    ZPOMZO-1 člen 1, 3, 3/1, 1, 3, 3/1.
    zamudne obresti - obračun obresti
    Šele od uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih

    obresti (ZPOMZO-1, Ur.l. RS št. 56/2003, ki je začel veljati

    28.6.2003) dalje ni več dopustna konformna metoda obračunavanja

    zamudnih obresti. Do navedenega datuma je potrebno uporabiti

    konformni način izračuna in ne linearni.

     
  • 31.
    VSK sklep I Cpg 334/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01215
    ZOR člen 606, 606/1, 606/2, 606, 606/1, 606/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
    pogodba o delu
    Če je tožeča stranka toženo stranko na napake opozorila in je tožena stranka dala tožeči stranki navodila, naj z deli nadaljuje, je po 2.odst. 606.čl. ZOR prevzemnik del, to je tožeča stranka, dolžan ravnati po zahtevi naročnika, lahko pa pogodbo razdre v primeru, če je očitno, da material ni primeren za naročeno delo, ali če bi izdelava iz zahtevanega materiala lahko škodila prevzemnikovemu ugledu. To pomeni, da je razdrtje pogodbe le možnost, ki jo prevzemnik del lahko izkoristi, ne pa obveznost.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 973/2004
    29.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03305
    ZDR člen 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4, 92, 92/2, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 112, 112/1, 112/1-4.
    odpoved delavca - odpravnina - odpovedni rok
    1. Podana izredna odpoved PZ delavca po 4. alinei 1. odstavka

    112. člena ZDR (delodajalec delavcu trikrat zaporedoma ali v

    obdobju 6-ih mesecev ni izplačal plačila za delo v zakonskem oz.

    pogodbeno dogovorjenem roku) je zakonita, tudi če je delodajalec

    po prejetem pisnem opominu (1. odstavek 112. člena ZDR) delavcu

    plačo izplačal. Naknadno plačilo ne spremeni dejstva, da je bila

    plača izplačana z zamudo, kar je zakonit razlog za izredno

    odpoved PZ.

    2. Če je bil delavec pred uveljavitvijo novega ZDR/2002 po

    takrat veljavnih predpisih prevzet na delo k drugemu

    delodajalcu, se šteje, da zaposlitve ni spremnil in se pri

    izračunu odpravnine po 109. členu ZDR upošteva tudi delovna

    doba pred prevzemom.

    3. Ker pride do izredne odpovedi PZ s strani delavca v

    primeru posebno hudih kršitev obveznosti delodajalca, morajo

    biti delavcu v tem primeru zagotovljene enake pravice, kot

    če bi mu delodajalec odpovedal PZ iz razloga na svoji strani

    (iz poslovnega razloga) - torej do odpravnine in do

    zaposlitve do izteka odpovednega roka.

     
  • 33.
    VSL sklep I Cpg 708/2005
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05663
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    določnost tožbenega zahtevka
    S tem, ko je zahtevek na plačilo denarne terjatve, ki je deljiva

    obveznost, uveljavljala zoper več pravnih naslednikov tožene stranke,

    bi tožeča stranka morala določno opredeliti na kakšen način

    uveljavlja izpolnitev svoje terjatve od toženih strank. Ali

    uveljavlja torej solidarno plačilo obveznosti od obeh tožencev, ali

    pa sta toženi stranki dolžni izpolniti zgolj vsaka svoj del

    obveznosti. S tem, ko je tožeča stranka po spremembi na strani tožene

    stranke zgolj vztrajala pri tožbi, ne da bi se opredelila na kakšen

    način uveljavlja izpolnitev obveznosti od toženih strank, je postal

    tožbeni zahtevek nedoločno opredeljen. Sodišče prve stopnje, ki je

    takšnemu tožbenemu zahtevku sledilo, pa je s tem storilo absolutno

    bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP,

    saj takšne odločitve ni mogoče preizkusiti.

     
  • 34.
    VSK sklep I Cpg 250/2004
    29.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01380
    ZOR člen 46, 46.
    urejanje obligacijskih razmerij - izpolnitev obveznosti
    Predmet obligacijskega razmerja je izpolnitveno ravnanje, ki se ga stranki s pogodbo zavežeta opraviti.

     
  • 35.
    VSK sklep I Cpg 350/2004
    29.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01202
    ZPP člen 215, 215.
    dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - aktivna legitimacija
    V kolikor je sodišče prve stopnje priznalo utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke na pravno poslovni podlagi, je to vprašanje bistvenega pomena in bo okoliščine v zvezi s tem potrebno ponovno raziskati, upoštevajoč, da je dokazno breme, da je bila pogodba veljavno sklenjena na podlagi veljavnega pooblastila kurilnemu odboru, na strani tožeče stranke.

     
  • 36.
    VSK sklep II Cpg 102/2005
    29.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01384
    ZIZ člen 23, 23/1, 23/2, 23, 23/1, 23/2.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - izpisek iz poslovnih knjig - presoja verodostojnosti - dovolitev izvršbe
    Naloga sodišča prve stopnje v fazi dovolitve izvršbe na podlagi verodostojne listine je, da oceni ali predlogu za izvršbo priložena listina ustreza zahtevanim standardom izpiska iz poslovnih knjig kot izhajajo iz ZIZ in računovodskih standardov. Izvršba se na podlagi 1. odst. v zvezi z 2. odst. 23. čl. ZIZ torej dovoli na podlagi verodostojne listine, ki takšnim standardom ustreza, in sicer ne glede na to, na kakšni podlagi je terjatev nastala in bila vpisana v poslovno knjigo.

     
  • 37.
    VSK sodba I Cp 401/2004
    28.9.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02544
    ZOR člen 154, 154.
    odgovornost za škodo - nevarna stvar - nepričakovana ovira- stoječe vozilo na cestišču
    Ker je v trenutku nesreče vozilo zavarovanca tožene stranke stalo na cestišču in je predstavljalo za tožnika nepričakovano oviro, gre za obratovanje avtomobila kot nevarne stvari, podana je zato odgovornost za škodo tožene stranke, katere zavarovanec je bil voznik tedaj ustavljenega vozila, ki so jo zato utrpeli tretji, v konkretnem primeru tožnik.

     
  • 38.
    VSL sodba I Cp 1749/05
    28.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50375
    ZPSPP člen 17, 17. ZOR člen 12, 210, 210/2, 214, 215, 219, 12, 210, 210/2, 214, 215, 219.
    neupravičena pridobitev - zastaranje
    Če tožnik iz določene podlage zahteva zase pravico, mora iz iste

    podlage sprejeti tudi obveznost.

     
  • 39.
    VSL sklep III Cpg 129/2005
    28.9.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05729
    ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1. ZDavP-1 člen 131, 131/2, 131/4, 131, 131/2, 131/4.
    izvršilni naslov
    Drugače kot prejšnji zakon o davčnem postopku (Ur. list RS, št.

    18/96, s spremembami in dopolnitvami), ki je v 2. odst. 44. člena

    izrecno določal, da je seznam zaostalih obveznosti dolžnika lahko

    izvršilni naslov, če dolžnik dolguje davek za več let oziroma iz

    različnih izvršilnih naslovov, pa 4. odst. 131. člena ZDavP-1, ne

    opredeljuje več seznama izvršilnih naslovov kot izvršilnega naslova

    (glej tudi obrazložitev predlagatelja ZDavP-1 v Poročevalcu Državnega

    zbora št. 48/2004, stran 90, ki taksativno našteva izvršilne naslove

    in med njimi ni seznama izvršilnih naslovov). Zmotno je zato

    pritožbeno stališče, da je seznam izvršilnih naslovov po 4. odst.

    131. člena ZDavP-1 izvršilni naslov. Čim pa je tako, pritožnik svoji

    prijavljeni terjatvi ni predložil izvršilnega naslova, ker zgolj

    njihov seznam to ni.

     
  • 40.
    VSL sklep II Cp 1204/2004
    28.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50981
    ZPP člen 182, 182/3, 319, 324, 339, 339/2, 339/2-14, 182, 182/3, 319, 324, 339, 339/2, 339/2-14.
    absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - eventualna komulacija tožbenih zahtevkov - nerazumljiv izrek
    V primeru uveljavljanja primarnega in podrejenega tožbenega

    zahtevka mora biti v izreku sodbe določno opredeljena vsebina

    primarnega zahtevka, ki ga sodišče zavrača, sicer je izrek

    nerazumljiv.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 19
  • >
  • >>