vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost sodišča
Tožnik je tožbeni zahtevek gradil na trditvi o neveljavnosti kupoprodajne pogodbe iz leta 1992, s katero naj bi te parcele prodal toženki. Tožena stranka pa v odgovoru na tožbo zatrjuje, da kupoprodajna pogodba velja in da zato posest nepremičnin izvira iz dejanske in pogodbene volje obeh pravdnih strank. Prvostopenjsko sodišče je zato vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi utemeljeno ugotavljalo na podlagi vrednosti spornih nepremičnin.
Ključno v zadevi je, ali bi tožnik ob skrbnosti povprečnega človeka lahko presodil, ali je bila vožnja z zavarovancem tožene stranke tvegana. Mogoče bi bilo skrbnost tožnikovega ravnanja oceniti le na podlagi upoštevanja vseh okoliščin, v katerih je tožnik prisedel v vozilo zavarovanca tožene stranke, odvisna je torej od tega, ali so soudeleženci nesreče pred tem skupaj prebili večer, ali so uživali alkohol itd.
odgovornost za škodo - nevarna stvar - nepričakovana ovira- stoječe vozilo na cestišču
Ker je v trenutku nesreče vozilo zavarovanca tožene stranke stalo na cestišču in je predstavljalo za tožnika nepričakovano oviro, gre za obratovanje avtomobila kot nevarne stvari, podana je zato odgovornost za škodo tožene stranke, katere zavarovanec je bil voznik tedaj ustavljenega vozila, ki so jo zato utrpeli tretji, v konkretnem primeru tožnik.
oprostitev plačila sodne takse - krajevna skupnost
Po zakonu o lokalni samoupravi je krajevna skupnost ožji del občine. Gre torej za obliko lokalne samouprave znotraj občine. Ker je bila v obravnavanem primeru taksna zavezanka taka lokalna skupnost, gre za situacijo, ko je podan razlog za oprostitev obveznosti plačila sodnih taks.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL50995
ZLPP člen 23, 23. ZGD člen 177, 178, 177, 178. ZTVP člen 405, 406, 405, 406.
V konkretnem primeru prvotna označenost delnic z oznako B (začasno
neprenosljive delnice v smislu 23. člena ZLPP) ne predstavlja ovire
za uspešno uveljavitev obligacijskega zahtevka (iz pogodbe) za
izročitev delnic z oznako G (ki je označevala prenosljive delnice).
Gre za isti predmet izpolnitve.
33.čl. ZST določa le, da se taksa za prvo odločbo všteje v sodno takso za novo odločbo. Če je taksa, ki naj se všteje, večja od takse za novo odločbo (kot v danem primeru - 11.400,00 SIT), se presežek ne vrne.
Ker je v skladu s 1.odst. 27.čl. ZST sodišče izdalo odločbo o odmeri sodne takse na zahtevo tožnika, mu pritožbeno sodišče ni moglo priznati zahtevanih stroškov v skladu s splošnim načelom o povračilu stroškov glede na uspeh pravdnih strank v postopku. Če stranka sama zahteva opravo določenega dejanja (kot v danem primeru izdajo odločbe ), je ta stranka dolžna v celoti nositi s tem povezane stroške.
Če iz podatkov v spisu (zdravstvene dokumentacije) izhaja, da ima stranka v postopku psihične težave, zaradi katerih se psihiatrično zdravi ter se stranka sklicuje na nesposobnost sodelovati v postopku, mora sodišče v skladu z 80. členom ZPP po uradni dolžnosti pri pristojnem organu opraviti poizvedbe o sposobnosti stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja.
Ne drži, da sta upnik in dolžnik iz izvršilnega postopka v pravdi zaradi dokazovanja nedopustnosti izvršbe nujna sospornika. Le v primeru, če tudi dolžnik izpodbija lastninsko pravico na zarubljenih predmetih tretji osebi, je lahko zajet s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Pritožbene trditve o neodplačnem razpolaganju dolžnika v korist svojega potomca, ki je bilo usmerjeno v oškodovanje upnika iz izvršilnega postopka, so lahko razlog za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj. Upnik (tožena stranka) take tožbe ni vložila in ker posel še velja (potrjujejo ga podatki prometnega dovoljenja, navideznosti posla pa tožena stranka ni dokazala), je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da je izvršba na vozilo, ker je le-to last dolžnikovega sina, nedopustna.
Ni mogoče uporabiti 160.čl. ZPP. Tožena stranka je namreč, kot izhaja iz priloge spisa, predlagala izvršbo ne le na dolžnikovem naslovu, temveč tudi na naslovu njegove matere. Prav na tem naslovu pa so bili zarubljeni sporni predmeti in vozilo dolžnikovega sina. M.N.in V.N. sta v svojih ugovorih v izvršilnem postopku na to izrecno opozorila, a je upnica kljub temu obema ugovoroma nasprotovala in sta zato M.N. in V.N. morala vložiti tožbo in uspela šele v pravdi.
ZOR člen 173, 177, 177/3, 192, 200, 203, 173, 177, 177/3, 192, 200, 203. ZTVCP člen 38, 38.
odškodnina za strah - deljena odgovornost
Če ravnanje, ki predstavlja soprispevek tožeče stranke za nastanek škode, izhaja iz samih navedb v tožbi, zadostuje, da tožena stranka poda ugovor sokrivde tožeče stranke in ni potrebno, da ga podrobno konkretizira.