odgovornost za škodo - nevarna stvar - nepričakovana ovira- stoječe vozilo na cestišču
Ker je v trenutku nesreče vozilo zavarovanca tožene stranke stalo na cestišču in je predstavljalo za tožnika nepričakovano oviro, gre za obratovanje avtomobila kot nevarne stvari, podana je zato odgovornost za škodo tožene stranke, katere zavarovanec je bil voznik tedaj ustavljenega vozila, ki so jo zato utrpeli tretji, v konkretnem primeru tožnik.
33.čl. ZST določa le, da se taksa za prvo odločbo všteje v sodno takso za novo odločbo. Če je taksa, ki naj se všteje, večja od takse za novo odločbo (kot v danem primeru - 11.400,00 SIT), se presežek ne vrne.
Ker je v skladu s 1.odst. 27.čl. ZST sodišče izdalo odločbo o odmeri sodne takse na zahtevo tožnika, mu pritožbeno sodišče ni moglo priznati zahtevanih stroškov v skladu s splošnim načelom o povračilu stroškov glede na uspeh pravdnih strank v postopku. Če stranka sama zahteva opravo določenega dejanja (kot v danem primeru izdajo odločbe ), je ta stranka dolžna v celoti nositi s tem povezane stroške.
vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost sodišča
Tožnik je tožbeni zahtevek gradil na trditvi o neveljavnosti kupoprodajne pogodbe iz leta 1992, s katero naj bi te parcele prodal toženki. Tožena stranka pa v odgovoru na tožbo zatrjuje, da kupoprodajna pogodba velja in da zato posest nepremičnin izvira iz dejanske in pogodbene volje obeh pravdnih strank. Prvostopenjsko sodišče je zato vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi utemeljeno ugotavljalo na podlagi vrednosti spornih nepremičnin.
Z oporoko z dne 14.5.1996, ki jo tožnika v tej pravdi izpodbijata, je namreč oporočiteljica T. J. razpolagala le v korist hčerke B. J., zato ima ta pravda učinek le na njene pravice. Tožeči stranki zato s tožbo ni bilo potrebno zajeti ostalih (zakonitih) dedičev po pok. T. J., saj od njihove udeležbe v postopku odločitev v tej pravdi ni odvisna.
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe ugotovilo, da tožeča stranka ni izvrševala služnostne pravice hoje in prevoza z vsemi vozili po celotni širini parcele 2473/11 k.o. B., temveč le v tistem delu, ki se nahaja ob meji s sedanjo parcelo št. 2473/5 k.o. B., na tistem delu zemljišča, ki se nahaja med obema podpornima zidovoma. V izreku pa je odločilo, da pot poteka tudi po parcelni št. 2473/11 - pot, ta del zemljišča pa ni opredeljen tako kot v obrazložitvi in je zato podano zatrjevano nasprotje, ki predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP.
Iz spisa nedvomno izhaja, da je bila zamudna sodba vročena pravilno in popolnoma v skladu s pravili Zakona o pravdnem postopku, ki ureja fikcijo vročitve v 142.členu v zvezi s 141.členom ZPP, kar je za odločitev v obravnavani zadevi bistveno.
Izdajo začasne odredbe je predlagala tožena stranka, ki med postopkom ni vložila nasprotne tožbe ne pobotnega ugovora. To pomeni, da v tem pravdnem postopku toženka terjatve, ki bi jo rada zavarovala, sploh nima.
ZD člen 120, 120. ZN člen 39, 43, 43/1, 49, 50, 39, 43, 43/1, 49, 50.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - oblika pogodbe - notarski zapis
Notar je povedal, da je notarski zapis pripravil v pisarni (tega ZN ne prepoveduje) in je pogodbenima strankama na glas in razločno povzel vsebino pogodbe. Pomembnejše je, da je udeležencu pogodbenega razmerja pogodba obrazložena tako, da jo razume in se nato lahko sam odloči, ali jo bo podpisal ali ne, kot če notar pogodbo dobesedno prebere, stranka pa je niti ne razume. Glede na to pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je bilo v celoti zadoščeno formi in ZN ter ima potrjena pogodba status notarskega zapisa, zato pogodba o dosmrtnem preživljanju ni nična.
ugovor dolžnika - izvršilni naslov - sporna dejstva - pravda za nedopustnost izvršbe
Po mnenju pritožbenega sodišča je v takem primeru, kot je obravnavani, ko sodišče odloča o ugovoru (oz. o pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi ugovora) na podlagi spornih dejstev, potrebno ta sporna dejstva ugotoviti s stopnjo visoke zanesljivosti po strogem dokaznem standardu. Upnik ima namreč v rokah izvršilni naslov zato mora dolžnik v primeru, ko upnik njegovi trditvi, da je terjatev plačal, nasprotuje, to dejstvo dokazati z gotovostjo. Ureditev v zakonu je namreč taka, da upnik pravice do posebne tožbe nima, za dolžnika pa velja drugače. Če z ugovorom, ki temelji na spornih dejstvih, ki se nanašajo na samo terjatev, v izvršilnem postopku ne uspe, lahko ta dejstva dokazuje v pravdnem postopku.
ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/5, 27, 27/5.
prekluzivni rok - terjatev
Prekluzivni rok iz 5. odst. 27. čl. ZFPPod v zvezi z 2. odst. 394. ZGD v tem primeru ne velja. Ta rok velja le za upnike, ki uveljavljajo svoje terjatve do družbenikov izbrisane gospodarske družbe, ne pa v primeru, ko družbeniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve te družbe proti njenim dolžnikom.
ZIZ člen 10, 10/2, 42, 42/3, 10, 10/2, 42, 42/3. ZPP člen 141, 142, 141, 142.
obnova postopka
Sodišče ni imelo podlage za razveljavitev klavzule pravnomočnosti po uradni dolžnosti, saj je bila vročitev drugemu dolžniku opravljena v skladu s pravili zakona.