nadomestilo plače - invalid - krajši delovni čas - delovno razmerje
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je dolžan delodajalcem povrniti izplačana sredstva iz naslova izplačanih nadomestil le od časa, ko so delavci, delovni invalidi II. kategorije dejansko pričeli z delom na drugem, njihovim preostalim delovnim zmožnostim primernem delovnem mestu in ne že od časa, od katerega dalje so po odločbi tožene stranke upravičeni do nadomestila.
Stroške, ki so potrebni za izvršbo je po določbah 5. odst. 38. čl. ZIZ dolžan poravnati dolžnik. V takih primerih, ko gre za stroške, ki so nastali po volji stranke - upnika je ta v okviru svoje poslovne odločitve take stroške tudi dolžan sam nositi.
Po 1. odst. 337. čl. ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, vendar le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. čl. ZPP. V tej smeri pa tožena stranka v pritožbi ničesar ne navaja, tako da te nove navedbe v pritožbenem postopku niso več upoštevne.
neobrazložen ugovor - predložitev dokazov in trditveno breme
Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik v njem navede pravno pomembna dejstva, ki imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predloži dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. Zahteva za predložitev dokazov po 2. odst. 53. čl. ZIZ v zvezi z 2. odst. 61. čl. ZIZ pa pomeni, da mora dolžnik ugovoru priložiti listine, na katere se sklicuje, oziroma navesti, zakaj jih ne more priložiti.
Upnik je predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, predlog pa oblikoval skladno z 41.čl.ZIZ, ki določa vsebino predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tako, da ta predlog vsebuje tudi kondematorni del. Po oceni pritožbenega sodišča je sam predlog nesklepčen in že iz tega razloga neutemeljen.
ZPP člen 205, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1-3, 208, 208/1.
izbris iz sodnega registra - nadaljevanje postopka
Potrebno je razlikovati med nasledstvom v postopku in v zvezi s tem povezanim procesnim položajem stranke na eni strani ter odgovornostjo družbenika za obveznosti družbe na drugi strani. Sklep, s katerim sodišče odloči o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen, sam po sebi namreč ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti, temveč gre le za procesno odločitev.
Odločanje o prehodu obveznosti na novega dolžnika pa zahteva, da se o njem odloča po postopku, ki je vsebinsko enak postopku odločanja o ugovoru dolžnika proti sklepu o izvršbi, tako da so novemu dolžniku zagotovljena enaka procesna jamstva, kot jih za odločanje o takem vprašanju zagotavljata ZIZ in Ustava. Pritožbene navedbe, ki se v celoti nanašajo na vprašanje odgovornosti pritožnika za obveznosti družbe, bo moralo zato sodišče prve stopnje obravnavati kot ugovor zoper sklep o izvršbi po 12. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ, vložen po izteku roka.
Pristop k izvršbi narekujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj je tako poleg transparentnejšega vrstnega reda upnikov omogočeno tudi, da se na ta način prepreči podvajanje izvršilnih dejanj, kot so na primer cenitev in dražba nepremičnine.