• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 19
  • >
  • >>
  • 121.
    VSK sklep I Cpg 140/2005
    22.9.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK01209
    ZGD člen 489, 489/3, 489, 489/3.
    odpravnina - prekluzivni rok
    Način ugotavljanja pravnih praznin in način, kako jih zapolnjujemo, nikakor nista dejavnosti, ki bi ju bilo mogoče izvajati poljubno, kar zagotovo še posebej velja v obravnavanem primeru, ko gre za vprašanje obstoja prekluzivnega roka in z njim povezano izgubo sicer zakonsko priznane pravice do sodnega varstva. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi dalo preveliko težo interesu gospodarskih družb, ki so glede na določilo tedanjega 3. odst. 489. čl. ZGD mogle in morale računati z možnostjo sodnega preizkusa primerne odpravnine in morebitnimi posledicami tega preizkusa. Premajhen poudarek in pomen pa je pripisalo pravni varnosti izstopajočih delničarjev, ki jim je zakon nedvoumno priznaval pravico, da o primerni odpravnini na njihov predlog odloči sodišče, pri čemer njeno uveljavljanje zakonsko ni bilo izrecno časovno omejeno, zaradi česar delničarji na morebitno izgubo priznane pravice s potekom prekluzivnega roka niso mogli računati. Glede na navedeno je po oceni pritožbenega sodišča analogija v primeru, kot je obravnavan, izključena.

     
  • 122.
    VSL sklep III Cp 3700/2005
    21.9.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50778
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 312, 311, 312.
    sklep o izvršbi - ugovor - prenehanje terjatve - pobot
    Prenehanje obveznosti s pobotom je v izvršilnem postopku sicer možno,

    vendar pa morata biti ob upoštevanju določbe 311. člena

    Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) obe terjatvi zapadli. To

    pa pomeni, da je mogoče opraviti pobotanje le s terjatvijo, ki je

    natančno ugotovljena. Dolžnik bi torej lahko z izjavo o pobotu, ki bi

    jo podal v smislu 312. člena OZ, dosegel pobot terjatve v izvršilnem

    postopku le v primeru, če bi za svojo terjatev razpolagal z

    izvršilnim naslovom, iz katerega bi izhajala ugotovljena obveznost

    upnika do njega in zapadlost tako ugotovljene terjatve. Enostranska

    izjava dolžnika o tem, da mu je upnik dolžan plačati odškodnino v

    višini 500.000,00 SIT, zato v pobot upnikovi terjatvi, ki jo ima na

    podlagi sodne poravnave, uveljavlja svojo terjatev, prav gotovo ne

    dokazuje zapadlosti terjatve, niti je ni mogoče upoštevati kot izjavo

    v smislu 312. člena OZ, pa čeprav upnik nanjo ni reagiral.

     
  • 123.
    VDS sodba in sklep Psp 502/2005
    21.9.2005
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO VARSTVO
    VDS03691
    ZPIZ člen 78, 78.
    družinska pokojnina - pogoj za uveljavitev pravice
    Tudi če je tožnico do svoje smrti preživljala mati, bi morala

    tožnica postati popolnoma in trajno nezmožna za delo do smrti

    zavarovanca oz. uživalca pravice, da bi bila upravičena do do

    družinske pokojnine po starosti, do katere ji je sicer ta pravica

    zagotovljena. Ob drugačni razlagi zakona bi lahko vsakdo, ki bi

    kadarkoli v življenju postal trajno nezmožen za delo ob

    izpolnjenih pogojih lahko uveljavljal pravico do družinske

    pokojnine.
  • 124.
    VSL sodba I Cp 4485/05
    21.9.2005
    medijsko pravo
    VSL51173
    ZMed člen 26, 42, 26, 42.
    objava odgovora oziroma popravka
    Poročanje o oglaševalski pogodbi, ki jo je sklenil tožnik, prizadeva

    zgolj njegove poslovne interese, ne pa javnega interesa, čeprav je

    tožnik javno podjetje, ki dobiva subvencije iz mestnega proračuna.

    Tožnik je zato upravičen zahtevati objavo popravka in ne objave

    odgovora.

     
  • 125.
    VSL sklep I Cp 3402/05
    21.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51183
    ZPP člen 196, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11, 196, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11.
    sposobnost biti pravdna stranka
    Ker v uvodu izpodbijanega sklepa označene osebe, katerim je (tudi)

    naložena povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke, niso dediči

    prvega tožnika, ne morejo biti pravdna stranka. Zato je podana

    očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke

    drugega odstavka 339. člena ZPP. Omenjene osebe so bile v postopek

    pritegnjene kot dediči prvega tožnika, zato imajo v tem pritožbenem

    postopku položaj enotnih in nujnih sospornikov. Umik tožbe s strani

    osebe, ki ni pravdna stranka je neobstoječ.

     
  • 126.
    VSL sklep R 405/2005
    21.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51352
    ZS člen 114, 114/1, 114/2, 114, 114/1, 114/2.
    krajevna pristojnost - spor o pristojnosti
    Za območje sodnega okraja šteje območje občine, določeno z Zakonom o

    postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine

    ter o območjih občin (Ur. List SRS, št. 28/80, s kasnejimi

    spremembami in dopolnitvami). Ker iz podatkov republiške geodetske

    uprave izhaja, da je bilo naselje H. v skladu z navedenim zakonom del

    občine D., je za odločanje v tej izvršilni zadevi krajevno pristojno

    Okrajno sodišče v D.

     
  • 127.
    VSL sklep III Cp 3074/2005
    21.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50765
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 129, 133, 134, 55, 55/1, 55/1-12, 129, 133, 134.
    izvršba na plačo - ugovor dolžnikovega dolžnika
    Kljub temu, da so bili dolžnikovemu dolžniku vročeni predlog za

    izvršbo, sklep o izvršbi s klavzulo o pravnomočnosti (v katerem pa ni

    bil kot izvršilno sredstvo dovoljen rubež plače dolžnika) ter

    obvestilo upnika o novem dolžnikovem delodajalcu, ni pa bil

    dolžnikovemu dolžniku vročen tudi sklep o dovolitvi izvršbe z novim

    izvršilnim sredstvom - rubežem plače dolžnika, ne zadene dolžnikovega

    dolžnika odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih

    zneskov glede na določbo 129. in 133. člena ZIZ. Terjatev upnika zato

    ni prešla na dolžnikovega dolžnika, ki dolžniku ni odtegoval osebnih

    dohodkov in jih nakazoval upniku. Stališče sodišča prve stopnje, da

    bi se moral dolžnikov dolžnik, kljub temu, da ni prejel oziroma mu ni

    bil poslan sklep o izvršbi z novim izvršilnim sredstvom - rubežem

    plače dolžnika, če ni vedel, kakšna je njegova obveznost kot

    delodajalca dolžnika, koliko in kako se mu lahko zarubi, sam obrniti

    na sodišče s prošnjo za dodatna pojasnila v zvezi z odteglaji

    dolžnikovih prejemkov in ker tega ni storil, da to ne more biti

    opravičen razlog za neodtegovanje dela osebnega dohodka dolžnika, je

    zmotno.

     
  • 128.
    VDS sodba Pdp 783/2005
    21.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03275
    ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-1, 54, 52, 52/1, 52/1-1, 54.
    delovno razmerje - transformacija delovnega razmerja
    Ni podana bistvena kršitev določb postopka, če sodišče ne navede,

    katerih dokazov ni izvedlo, če to ni vplivalo na pravilnost

    ugotovljenega dejanskega stanja. Tudi neobrazložitev dokaznega

    sklepa ne pomeni bistvene kršitve določb postopka.

    PZ, sklenjena za določen čas, ni zakonita, čeprav naj bi

    bila sklenjena zaradi začasno povečanega obsega dela, če je

    bila dejansko sklenjena za določen čas zato, ker je bil

    tožnik neposlušen in je večkrat kršil delovne obveznosti in

    tožena stranka iz tega razloga z njim ni hotela skleniti PZ

    za nedoločen čas.

     
  • 129.
    VSL sklep II Cpg 574/2005
    21.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07035
    ZVRS člen 7, 7/1, 7, 7/1. ZIZ člen 17, 17. ZPP člen 76, 76/1, 76, 76/1.
     
    Na izvršilni naslov je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen (primerjaj 1. odst. 19. člena v zvezi s 4. točko 1. odst. 55. člena ZIZ). Ugovor, da bi lahko sodišče skladno s 3. odst. 173. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ po uradni dolžnosti izterjalo le takse in stroške, ki so bili plačani iz sredstev sodišča, bi dolžnica torej morala uveljavljati že v pritožbi proti sklepu, ki sedaj predstavlja izvršilni naslov. Za ugotovitev ali ima dolžnica sposobnost biti stranka v tem postopku (t. i. aktivna procesna legitimacija), je pomemben že prvi del njene označbe - le Republika Slovenija, in ne katerokoli ministrstvo, je namreč pravna oseba (primerjaj tudi 5. člen Zakona o vladi Republike Slovenije).
  • 130.
    VSL sklep I Kp 40/2005
    21.9.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22680
    KZ člen 270, 270. ZPol člen 33, 33. Pravilnik o policijskih pooblastilih člen vsi, vsi.
    zloraba uradnega položaja - pooblastila
    Zmotno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je policist ravnal

    zakonito in v skladu s Pravilnikom o policijskih pooblastilih, ko je

    motorista, ki ni upošteval policijskega ukaza, od zadaj podrl z

    motorja na tla.

     
  • 131.
    VSL sklep II Cp 1857/2004
    21.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50242
    ZPP člen 116, 133, 142, 318, 116, 133, 142, 318. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem in kazenskem postopku člen 6, 6.
    zamudna sodba - obrazložitev sodbe - vročanje - vrnitev v prejšnje stanje
    Če so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, pa je sodišče prve

    stopnje ni obrazložilo, ta nima razlogov o odločilnih dejstvih. S

    tako sodbo je toženi stranki odvzeta pravica za učinkovito pritožbo,

    kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

    Vročilnica kot javna listina ne izkazuje pravilne vročitve, če ni

    izpolnjena v skladu z določili Pravilnika o ovojnici za vročanje po

    pošti v pravdnem in kazenskem postopku (Ur. l. RS 12/2003).

    Če stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje kot opravičljiv

    razlog zatrjuje, da nikoli ni prejela tožbe tožeče stranke, niti

    obvestila o prispeli pošiljki, ali podpisala povratnice, zato na

    tožbo ni odgovorila, smiselno zatrjuje, da sploh ni bila v zamudi,

    zato bi moralo sodišče njen predlog zavreči, saj gre za razlog, ki ga

    lahko uspešno uveljavlja kot razlog za izpodbijanje zamudne sodbe.

     
  • 132.
    VSL sklep I Cp 2014/05
    21.9.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL51180
    ZD člen 210, 211, 212, 212-1, 213, 210, 211, 212, 212-1, 213.
    napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - nujno sosporništvo
    Pravilno je pritožnikovo stališče, da morajo v postopku na pasivni

    strani sodelovati vsi dediči, tudi tisti, ki njegov zahtevek

    priznavajo. Nujno sosporništvo namreč ni fakultativna ustanova, ampak

    predstavlja procesno nujnost. Le vsi udeleženci materialnopravnega

    razmerja skupaj lahko pripoznajo tožbeni zahtevek, torej priznanje

    nekaterih pred pravdo ne mora biti učinkovito. Poleg tega se

    priznanje lahko vsak trenutek prekliče in tedaj postane integracija

    stranke nepopolna.

    Pritožnik zatrjuje, da je določen denarni znesek del zapustničinega

    premoženja, dedinja J. Z. pa meni, da ni bil več pokojničin, saj ji

    ga je podarila. Ni se torej mogoče strinjati s pritožnikom, da bi se

    moralo zapuščinsko sodišče samo opredeliti do spornih pravnih

    vprašanj.

     
  • 133.
    VSL sklep I Cp 2021/04
    21.9.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL51178
    ZPP člen 5, 339/2, 339/2-8, 5, 339/2, 339/2-8.
    odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - načelo kontradiktornosti
    Sodišče prve stopnje je dalo dedinji 30 dnevni rok, da se izjavi o

    ločitvenem zahtevku pritožnika. Te izjave dedinje, ki ji je priložila

    tudi dokazne listine, pa ni vročilo pritožniku pred izdajo sklepa, s

    katerim je zavrnilo njegov ločitveni zahtevek, ampak šele po njegovi

    izdaji.

     
  • 134.
    VSC sklep Cp 999/2005
    21.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01193
    ZIZ člen 31, 31.
    seznam dolžnikovega premoženja
    Iz 31. člena ZIZ ni mogoče razbrati, da gre za skrajni ukrep izvršilnega postopka. Iz samega zakonskega besedila namreč izrecno izhaja, da lahko upnik predložitev seznama dolžnikovega premoženja predlaga kadarkoli tekom izvršilnega postopka, tekom enega izvršilnega postopka pa lahko tudi večkrat, sploh pa zakon od njega zahteva zgolj verjeten izkaz, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, kar kaže na to, da je namen omenjenega ukrepa v tem, da se upniku omogoči čim učinkovitejša izterjava njegove terjatve, ne pa v varovanju dolžnika. Zaradi navedenega se razlaga, ki jo je navedlo prvostopno sodišče, da se predložitev seznama dolžnikovega premoženja lahko zahteva šele, ko so izčrpana vsa druga sredstva po tem zakonu, pokaže za nesprejemljivo, neekonomično in v nasprotju z njenim namenom, prvostopno sodišče pa je pri odločanju o upničinem predlogu imelo pred očmi ravno ta napačno presojan namen predlaganega zakonskega instituta,zaradi česar je odločitev prvostopnega sodišča preuranjena.

     
  • 135.
    VSL sklep III Cp 3252/2005
    21.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50794
    ZIZ člen 170, 170/3, 211, 211/3, 170, 170/3, 211, 211/3.
    pridobitev zastavne pravice na nepremičnini, vpisani v zemljiški knjigi - zaznamba sklepa o izvršbi
    V predmetni zadevi je prvostopenjsko sodišče zapisnik o rubežu

    dolžnikove nepremičnine v korist upnice L.B. in upnika J.A. objavilo

    v Uradnem listu RS dne 6.9.2002, torej za oba upnika istočasno, saj

    je šlo za objavo istega rubežnega zapisnika. Oba upnika sta s tem

    pridobila zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini istočasno,

    njuni terjatvi pa se glede na določbo 200. člena ZIZ poplačata le

    sorazmerno, saj s prodajo dosežena kupnina ne zadošča na njuno

    popolno poplačilo.

     
  • 136.
    VSL sklep I Cp 906/2005
    21.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50576
    ZZZDR člen 51, 51. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/3, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/3.
    skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - prekoračitev tožbenega zahtevka - bistvena kršitev določb postopka
    Ker vlaganja v hišo v času zakonske zveze obeh pravdnih strank v

    skupni vrednosti 1.403.677,20 SIT ne spreminjajo substance hiše,

    oziroma kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ne prispevajo k bistvenim

    spremembam glede stanja in vrednosti stanovanjske hiše, je tudi

    pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je prispevek tožnice glede

    na vrednost nepremičnine minimalen (le 1,1%), ter zato tožnici ne gre

    stvarnopravni zahtevek.

    Če sodišče v izreku sodbe zapiše, da kar tožeča stranka zahteva več

    ali drugače, sodišče zavrne, je izrek sodbe nerazumljiv, saj iz

    izreka sodbe ni razvidno, kakšen tožbeni zahtevek je sodišče

    zavrnilo. Le izrek odločbe postane pravnomočen, zato v odločitvi

    sodišča ni mogoče ugibati le na podlagi obrazložitve.

     
  • 137.
    VSL sodba II Cp 3949/2005
    21.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50991
    ZOR člen 277, 300, 399, 399/2, 277, 300, 399, 399/2. OZ člen 378, 378/2, 378, 378/2. SPZ člen 146, 146.
    zamudne obresti - valutna terjatev - višina obrestne mere - maksimalna hipoteka
    Glede višine obrestne mere zamudnih obresti za obveznosti, izražene v

    tuji valuti, od 1.1.2002 v slovenskem pravnem redu ni več pravne

    praznine, zato gredo upniku v primeru, ko obrestna mera zamudnih

    obresti ni bila dogovorjena, od tega dne dalje zamudne obresti po 8 %

    letni obrestni meri, kot jo določa 2. odstavek 378. člena OZ, in ne

    več po obrestni meri, kot jo je določal 3. odstavek 399. člena ZOR,

    na določbo katerega se je v takšnih primerih, skladno z načelnim

    pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 22.6.1993, sklicevala

    sodna praksa.

     
  • 138.
    VDS sodba Psp 298/2005
    21.9.2005
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03679
    ZPIZ člen 40, 40. ZPIZ-1 člen 396, 396.
    prehodne določbe - predčasna pokojnina - pokojninsko zavarovanje
    Ker je tožnici zadnje delovno razmerje prenehalo z iztekom roka,

    določenega v pogodbi o zaposlitvi sklenjen za določen čas in ji

    torej ni prenehalo delovno razmerje, ki bi bilo sklenjeno za

    nedoločen čas, brez lastne krivde, kot to določa zakon, eden od

    pogojev po 4. alinei noveliranega 1. odst. 396. čl. ZPIZ-1 za

    pridobitev predčasno pokojnine po ZPIZ/92 ni izpolnjen. Zato

    tožnici na podlagi te predhodne določbe (396. čl. ZIZ/99) ni

    mogoče priznati pravice do predčasne pokojnine po starem zakonu

    (ZPIZ/92), saj morajo biti za priznanje pravice izpolnjeni vsi

    zakonski pogoji.

     
  • 139.
    VSL sklep I Kp 317/2005
    21.9.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22681
    ZKP člen 410, 410/1, 410/1-5, 410, 410/1, 410/1-5.
    obnova - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
    Pritožnik neutemeljeno navaja, da je možna obnova, če je bil

    kršen materialni zakon in se pri tem sklicuje na 5. točko

    I. odst. 410. člena ZKP.

     
  • 140.
    VSL sklep III Cp 2564/2005
    21.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50777
    ZIZ člen 56, 56/1, 56/2, 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 499, 499/3, 499, 499/3.
    ugovor po izteku roka
    Spremenjena določba 56. člena ZIZ sledi eventualni maksimi pri

    navajanju dejstev in predlaganju dokazov, ki je uveljavljena tudi v

    pravdnem postopku. Potrebno je slediti temeljnemu pravdnemu postopku

    tudi glede smiselne uporabe prehodne določbe, ki se nanaša na

    navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov (3. odstavek

    499. člena ZPP). Spremenjeno določbo 56. člena ZIZ je uporabiti tako,

    da obveznost navedbe vseh mogočih ugovornih razlogov po 1. odstavku

    56. člena ZIZ začne veljati s prvim rednim, po 2. odstavku pa s prvim

    izrednim ugovorom, vloženim po uveljavitvi zakona.

     
  • <<
  • <
  • 7
  • od 19
  • >
  • >>