spor majhne vrednosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožbeni razlog
Trditve tožene stranke, da za slabo ekonomsko-finančno stanje ni vedela oz., da ni mogla vedeti in da so ugotovitve sodišča prve stopnje s tem v zvezi napačne, pomeni napad na dejansko stanje, ki v pritožbenem postopku, v sporih majhne vrednosti ni dopusten.
Ker je na računih, na podlagi katerih je upnik vložil predlog za izvršbo, določen rok plačila, je torej dolžnica prišla v zamudo že z iztekom roka za plačilo posameznega računa, ne da bi jo upnik moral na to posebej opomniti. Opomin je za nastanek dolžnikove zamude skladno z 2. odst. 299. čl. OZ potreben zgolj v primeru, če rok izpolnitve ni določen, kar pa za obravnavani primer ne drži, saj so izdani računi datumsko opremljeni in vsebujejo tudi rok plačila.
Fiktivna vročitev po 141.čl. ZPP je mogoča in lahko ima pravne učinke le v primeru, da dejansko naslovljenec še živi na označenem naslovu. V primeru preselitve dolžnika pred vložitvijo izvršilnega predloga fiktivna vročitev po 141.čl. ZPP ni mogoča.
Tožena stranka je bila najemnik celotnih prostorov, torej tudi prostora, ki ga je oddala v podnajem T. d.o.o. P., in zato nasproti tretjim osebam odgovarja tudi za ravnanje podnajemnika. Dejstvo, da je te prostore oddala v podnajem, ne izključuje njene odgovornosti za dogodke, tudi ne za škodo, ki je ali bi lahko nastala zaradi napačnega ravnanja podnajemnika.
Tuja sodna odločba, ki se sicer glasi na denarno terjatev in ki je z odločbo domačega sodišča prve stopnje priznana, je izenačena s tako odločbo, kot jo ima v mislih 1. odst. 257. čl. ZIZ in je torej izpolnjen pogoj iz tega določila, kar se tiče obstoja odločbe.
notarski zapis kot izvršilni naslov - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini
Drugodolžnica je podpisala izvršljiv sporazum o zavarovanju terjatve po 250.čl. ZIZ z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini. Drugodolžnica se je strinjala z neposredno izvršljivostjo obveznosti, pritožba dolžnice je neutemeljena.
Na vsakogar, ki izpolni obveznost, za katero ima kakšen pravni interes, preide ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami. Glede na to, da ima tožnik kot zastavitelj pravni interes pri poravnavi obveznosti dolžnika do upnika, to pa zato, da prepreči prodajo nepremičnine, katere lastnik je, ima seveda od dolžnika že na podlagi 300. čl. ZOR pravico zahtevati vrnitev tistega zneska, ki ga je v skladu s pogodbo med upnikom in dolžnikom, že plačal, od dolžnika, prav tako pa gre pri tisti terjatvi, ki je napram upniku namesto dolžnika še ni poravnal, res za pogojno terjatev, ki jo je upnik upravičeno prijavil v stečajno maso dolžnika.