V obravnavani zadevi je podano zavajanje iz razloga, ker so bili izdelki v katalogih in časopisih označeni z dvema cenama in ker po višji ceni družba izdelkov ni nikoli prodajala.
Pri zavajajoči poslovni praksi ni nujno, da potrošnika tudi v resnici napelje k temu, da sprejme odločitev o poslu in kupi oglaševani izdelek. Zadošča namreč že možnost zavajanja oziroma možnost, da bi informacija, ki jo ponudnik ustvari v potrošniku, utegnila povzročiti, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.
dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja - nerazumljiva vloga - poziv na odpravo pomanjkljivosti
Tudi če bi toženka odločala po skrajšanem postopku, torej na podlagi dokazil, ki jih je predložil sam tožnik, bi toženka morala ob ugotovitvi, da se vloga ne ujema s predloženimi dokazili, iz dokazil pa izhaja, da je tožnik predlagal eno odgovorno osebo in dva delavca, tožnika pozvati, da odpravi pomanjkljivost vloge, ker se ne ujema z v vlogi navedenimi in tudi dejansko predloženimi dokazili. Po presoji sodišča je na podlagi navedenega razvidno, da gre za napako v vlogi, ki je več kot očitna, zato bi toženka morala tožnika pozvati na odpravo pomanjkljivosti.
ZPotK člen 3, 3-3, 28, 28/2, 33, 34, 34/7, 34/7-6.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - varstvo potrošnikov
Kreditno pogodbo, h kateri so tožeča stranka in kreditojemalec sklepala anekse, je šteti treba kot eno pogodbo in ne več pogodb, saj z ekonomskega vidika sestavljajo celoto.
ZPotK-1 ne prepoveduje sklepanja več pogodb istega dajalca kredita, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto, vendar pa sodišče ugotavlja, da je tako sklepanje kreditnih pogodb prepovedano takrat, ko se kreditodajalec želi s tem izogniti določbam ZPotK-1.
Z določbo drugega odstavka 28. člena ZPotK-1 je zakonodajalec uvedel preventivni ukrep v korist varstva potrošnikov, z namenom, da se onemogoči dajalce kreditov, da bi kreditne pogodbe razbili na več razmerij ali več zaporednih razmerij, ki sama po sebi niso urejena z določbami tega zakona, vendar so ekonomsko gledano enakovredna pogodbam, ki jih ureja ZPotK-1.2 Kolikor se ugotovi, da dajalec kredita ravna na opisani način, mu tržni inšpektor na podlagi 6. točke sedmega odstavka 34. člena ZPotK-1 prepove sklepanje kreditnih pogodb po ZPotK-1.
V obravnavanem primeru je sporen inšpekcijski ukrep prepovedi sklepanja pogodb o prodaji vrednostnih bonov s potrošniki v poslovnih prostorih na naslovu sedeža družbe na način, ki predstavlja kreditiranje potrošnika, čeprav je namen sklenitve pogodbe o obročnem nakupu vrednostnih bonov dejansko posojilo oziroma pridobitev denarnih sredstev, s čimer se zavezanka s takšnim načinom prodaje vrednostnih bonov izogiba določbam ZPotK-1 ter odobrava kredite brez dovoljenja.
Za izrek inšpekcijskega ukrepa ima prvostopni organ podlago v 12. členu ZVPNPP in 32. členu ZIN, izrečen pa je na podlagi ugotovitve, da gre za agresivno poslovno prakso v skladu z 8. členom in 8. točko 10. člena ZVPNPP.
Obstoja možnost, da se potrošniki ne bi odločili za nakup blazine X., če ne bi bila tožničina dejavnost predstavljena kot zdravstvena dejavnost, ki se ukvarja z diagnozo zdravja potrošnikov ter prodaja izdelek, ki ugotovljene zdravstvene težave odpravi.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - napaka na blagu
Po 71. členu ZVPot je mogoče v upravnem postopku odločati o spornih razmerjih iz obligacijskega prava, o katerih sicer odločajo sodišča v pravdnem postopku. Že iz tega sledi, da je treba razlagati določbo drugega odstavka 71. člena ZVPot tako, da mora biti ugotovljena napaka in tudi vse ostale za odločitev relevantne okoliščine.
ZS člen 85, 89, 89/1, 89/1-4, 89/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 20, 20/2, 22, 22/2. ZS (2015) člen 85, 89. ZS (2013) člen 85, 89. ZVPot člen 71, 71/2.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - razlogi za razrešitev sodnega izvedenca - nevestno delo - nepravilno opravljena storitev
Izdelava izvedenskega mnenja v postopku, ki ni sodni (oziroma upravni), sodnega izvedenca ne odvezuje, da svojega dela ne opravi v skladu s pravili stroke, saj mora tako – torej v skladu s pravili stroke – svoje delo vedno opraviti.
Zaključek organa o razrešitvi tožnika kot sodnega izvedenca, ki ga je sprejel na podlagi mnenj strokovnih članic, stališča komisije ter vseh odgovorov sodnega izvedenca, je bil napačen oziroma vsaj preuranjen, zlasti ob upoštevanju, da sta bili mnenji strokovnih članic komisije nedvomno izdelani na podlagi pomanjkljive dokumentacije (na kar sta posredno ali neposredno opozorili tudi obe strokovni članici komisije in ki bi bila lahko v postopku dopolnjena), ter brez pregledanih predmetov izdelanih mnenj. Če pa slednje ni več možno, pa tožnik utemeljeno opominja, da se sicer sodnemu izvedencu v postopku omogoči, da svoje mnenje pojasni oziroma dopolni.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - nezakonita efektivna obrestna mera - odvzem dovoljenja
Tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja zadevi inšpekcijskega nadzora, niso relevantno dejansko stanje pri uporabi določbe 1. točke prvega odstavka 32. člena ZPotK-1, na podlagi katere je toženka izdala izpodbijano odločbo, s katero je tožniku odvzela dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja. Relevantno dejansko stanje v zvezi z izpodbijano odločbo je le ugotovitev pravnomočnosti odločbe, s katero je Tržni inšpektorat RS dajalcu kreditov izdal odločbo na podlagi sedmega in osmega odstavka 34. člena ZPotK-1, kar pa je bilo z izpodbijano odločbo ugotovljeno. Toženka je prejela predlog tržnega inšpektorata s pravnomočno odločbo, s katero je ta tožniku prepovedal sklepanje kreditnih pogodb na podlagi 3. točke sedmega odstavka 34. člena ZPotK-1, ker je dajalec kredita izračunaval efektivno obrestno mero v nasprotju z 22. členom ZPotK-1.
razprodaja tekstilnega blaga in obutve - cena pred znižanjem - odstotek znižanja - nepoštena poslovna praksa
Ugotovitev inšpektorice o nepravilnem označevanju blaga s cenami, ko kot cena pred znižanjem ni označena cena pred uvedbo razprodaje (v obravnavanem primeru t.i. promocijska cena), ampak (višja) redna maloprodajna cena, daje podlago za zaključek, da je napačen tudi odstotek znižanja „do – 50“, ki ga je objavila tožnica. Odstotek znižanja je tožnica namreč izračunala glede na maloprodajne cene blaga ter ne glede na (nižje) cene, ki so veljale pred razprodajo.
Zavajajoča (napačna) objava odstotka znižanja blaga na razprodaji more povzročiti oškodovanje potrošnikov, kajti obstaja možnost, da ti sprejmejo odločitev o nakupu izdelka zaradi vabljivo visokega oglaševalskega popusta, in ki je ne bi sprejeli, če bi vedeli, da je odstotek znižanja cen nižji od prikazanega.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - neverodostojne informacije o storitvi - računalniški odčitek krvne slike
Tožeča stranka s tem, ko s celotno predstavitvijo svoje storitve (diagnoze stanja celotnega telesa), ki jo izvaja z AMP aparatom ustvarja vtis, da opravlja zdravstvene storitve, čeprav tovrstnih storitev dejansko ne opravlja in s tako predstavitvijo svoje storitve podaja napačne informacije glede narave in značilnosti storitev. Tožnica sporno storitev prikazuje kot zdravstveno, kar navede tudi v prospektih in predstavitvi delovanja aparata, zato obstaja velika možnost, da potrošnik sprejme odločitev za takšno storitev, ki pa je verjetno ne bi sprejel, če bi vedel da ne gre za verodostojne zdravstvene meritve na podlagi katerih ni mogoče opraviti zdravniške diagnostike. Glede na navedeno tožnica potrošniku ne posreduje verodostojnih informacij o sporni storitvi in zavaja potrošnike. Takšna poslovna praksa pa ima znake dejanja iz 1. alineje 5. člena ZVPNPP, po kateri se za zavajujočo poslovno prakso šteje poslovna praksa, ki vsebuje napačne informacije glede obstoja ali narave izdelka oziroma storitve.
Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso ali je tik pred tem, da jo uporabi, podjetju z odločbo prepove uporabo take prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov, ne glede na obliko krivde podjetja.
Poslovna praksa (in s tem tudi oglaševanje) se šteje za zavajajočo ne le, če podjetje izpusti bistvene informacije, ampak tudi, če podjetje v določenem primeru in ob upoštevanju vseh značilnosti in okoliščin ter omejitev sredstev komuniciranja, prikriva ali nejasno, nerazumljivo, dvoumno ali ob neprimernem času navede bistvene informacije, ki jih glede na dejanske okoliščine povprečen potrošnik potrebuje za sprejem odločitve ob poznavanju vseh pomembnih dejstev, in tako povzroči ali bi utegnilo povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - opravljanje dejavnosti brez dovoljenja - delo na črno
Iz dejanskih ugotovitev upravnega postopka nesporno izhaja, da tožnik za določene lokacije za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja nima dovoljenja.
ZVPNPP člen 10, 10-6, 12, 12/2. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije in varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 5.
Ker je uporaba storitev dimnikarske službe obvezna za vse uporabnike storitev dimnikarske službe, ki morajo to storitev plačati, mora biti cena takšne storitve vnaprej jasno in enotno določena. Cene teh storitev določi vlada. Vse storitve, ki jih izvajalec dimnikarske službe opravlja na podlagi koncesijske pogodbe, pa so v celoti zajete v ceni za storitve. Tožeča stranka zato ni imela podlage posebej potrošniku zaračunavati stroška čiščenja kurilnih naprav. Takšno zaračunavanje predstavlja agresivno poslovno prakso.
ZVNPP člen 4, 4/2, 4/2-1, 8, 10, 10-6. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 8. Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov člen 2.
Cena posamezne dimnikarske storitve vključuje pripravo na izvedbo storitve, storitev samo, administrativne stroške in stroške izdelave poročil. Gre za storitev, katere cena je določena v celoti v sklepu Vlade RS, zato ni nikakršne podlage za dodatno zaračunavanje pregleda pomožnih naprav po porabljenem času. Zaračunavanje storitve letnega pregleda in pregleda pomožnih naprav ob rednem letnem pregledu pomeni zato agresivno poslovno prakso po 6. točki 10. člena ZVPNPP, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno.
ZVPNPP člen 4, 10, 10-6, 12, 12/2. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 8.
Tožnik je potrošnikom zaračunaval tudi stroške pregleda pomožnih naprav po porabljenem času, čeprav je ta storitev že vključena v storitev rednega letnega pregleda kurilnih naprav in so torej uporabniki plačali več kot bi morali. Zato je tožena stranka na podlagi te ugotovitve pravilno ocenila, da takšna poslovna praksa tožnika predstavlja agresivno poslovno prakso po 6. točki 10. člena ZVPNPP, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno.
ukrep tržnega inšpektorja - stvarna napaka - obstoj stvarne napake - vračilo dela plačanega zneska za opravljeno storitev pokrivanja ostrešja
Dopis z dne 2. 7. 2012 je imel vsebino, kot jo predpisuje določba drugega odstavka 37.a člena ZVPot, zato se vprašanje pravočasnosti grajanja, ki teče od odkritja napake, in ne od prevzema storitve kot navaja tožnik, sploh ne pojavi oziroma je bilo grajanje nedvomno pravočasno. Dopis je bil poslan v roku, ki ga zakon predvideva, zato prvostopenjski organ ni kršil podanosti predpostavk za začetek postopka, kar je predpogoj, da je podjetje dolžno odgovoriti na potrošnikovo zahtevo, ki je pogoj za izdajo odločbe (drugi odstavek 71. člena ZVPot). Ugotovitev, da obstoj napake ni sporen (da tožnik na potrošnikovo zahtevo ni pisno odgovoril), je naslednji pogoj za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 71. člena ZVPot, ki temelji na dejstvu, da potrošnik storitev pravočasno graja. Prvostopenjski organ je na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja prišel do ugotovitve, da je bila storitev tožnika nepravilno opravljena, kar je bila podlaga, da ugodi zahtevi potrošnika, postavljeni z dopolnitvijo zahtevka, v skladu z določbo prvega odstavka 38. člena ZVPot. Tožnik kot izvajalec storitve je zavezan stroki ter bi moral, kolikor se je bil dolžan držati neobičajnih navodil potrošnika, to zapisati, kolikor bi se želel svoje odgovornosti razbremeniti.
Tožnikovo poslovno vedenje nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti, ki od njega zahteva ravnanje skladno s pravili s področja varstva potrošnikov. Poslovna praksa tožnika je v razmerju do potrošnikov takšna, da utegne povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, s čimer lahko povzroči tudi oškodovanje potrošnikov. Tožena stranka naročniška razmerja sklepa oz. podaljšuje na način oz. s takšno intenzivnostjo, da je bistveno omejena sposobnost potrošnikov, da z ustrezno lastno voljo sprejmejo samostojne odločitve. Gre za aktivno ravnanje tožnika, saj pride pobuda z njegove strani. Ne gre za lastno pobudo potrošnika. Potrošnik ni seznanjen s ponudniki konkurenčnih operaterjev, ki so nujni za svoboden sprejem odločitve o sklenitvi oz. podaljšanja naročniškega paketa. Tožnik je močnejša stranka in izkorišča zaupanje potrošnikov sebi v prid. Zato je odločitev pravilna, ko se je tožniku prepovedala uporaba nepoštene poslovne prakse.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - pogrebna dejavnost
Poslovna praksa, ki jo na pokopališču izvaja tožeča stranka v okviru gospodarske javne službe po koncesijski pogodbi, je za najemnike grobov nepoštena. Pri najemniku namreč vzbuja vtis, da je dolžan ob najemu grobnega mesta na pokopališču kupiti tudi nagrobno opremo, čeprav prodaja nagrobne opreme ne spada v okvir izvajanja običajne dejavnosti pogrebnih podjetij s koncesijo, ki opravljajo pogrebne dejavnosti na pokopališčih. Pri tem pa je treba upoštevati tudi posebne okoliščine, v katerih najemnik sklepa pogodbe.