ZVPNPP člen 8, 10, 10-6, 12, 12/2. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 8.
Tožnica za zaračunavanje stroškov za vodenje evidence nima podlage v veljavnem ceniku. Zaračunavanje storitve, ki ni vnaprej določena, pa je ravnanje, ki pomeni agresivno poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno v skladu z določbo 10. člena ZVPNPP.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami - izjava o skladnosti - prepoved dajanja v promet neskladnih proizvodov
S tem, ko subjekt na trgu kupljene posamezne komponente računalnika sestavi v celoto, ustvari računalnik, ki je nov proizvod, za katerega veljajo predpisi, ki urejajo dajanje novih proizvodov na trg.
Prvi odstavek 24. člena ZVPot določa generalno klavzulo o tem, kaj se šteje za nepošten pogodbeni pogoj, tretji odstavek omenjenega člena pa primeroma določa, kaj se zlasti šteje za nepošten pogodbeni pogoj.
Glede trditve, da gre v danem primeru pri plačilu stroškov opomina oziroma spornem strošku upravljanja s terjatvami za dva povsem ločena instituta in posledično za spoštovanje 27.a člena ZVPot, sodišče pripominja naslednje: Strošek izvensodne poravnave oziroma morebitnega vlaganja elektronskih izvršb (kar naj bi strošek upravljanja s terjatvami po navedbah tožeče stranke predstavljal), je samostojen strošek izvensodnega postopka oziroma postopka sodne izterjave, kolikor do takega postopka sploh pride. Zaračunavanje stroška, ki dejansko še ni nastal in ki se ga zato zaračunava še v okviru opomina, predstavlja nedovoljen poskus izigravanja določbe 27.a člena ZVPot. Zato ga v tej fazi postopka lahko opredelimo zgolj kot strošek opomina.
ZPotK-1 člen 30, 30/3, 30/3-1, 30/3-2, 30/3-3, 30/3-4, 44.
dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja - pogoji za izdajo dovoljenja - preverjanje pogojev - nekaznovanost vlagatelja
Izpolnjevanje pogojev za opravljanje storitev dajanja potrošniških kreditov se za vse dajalce teh kreditov preverja vsake tri leta.
Za presojo pravilnosti in zakonitosti upoštevanja okoliščine, da je bil vlagatelj kaznovan za prekršek po prejšnjem ZPotK, pa je pomembno le, ali enako ravnanje kot prekršek opredeljuje tudi ZPotK-1 in ali hkrati določa, da se vloga za izdajo ali podaljšanje dovoljenja zavrne, če je vlagatelj kaznovan za tak prekršek.
ZDIJZ člen 15, 22, 22/2, 31. ZUP člen 3, 3/3, 9. ZUS-1 člen 2.
dostop do informacij javnega značaja - akt v obliki dopisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - načelo zaslišanja stranke - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - izvajalec javne službe varstva potrošnikov
V 31. členu ZDIJZ sicer res piše, da je zoper odločbo pooblaščenca mogoče začeti upravni spor skladno z zakonom, vendar pa to še ne pomeni, da ni mogoče začeti upravnega spora tudi zoper prvostopenjski akt. Iz 31. člena ZDIJZ namreč izhaja, da je mogoče začeti upravni spor skladno z zakonom, to pa je v konkretnem primeru ZUS-1, ki dopušča upravni spor zoper tiste akte, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (2. člena ZUS-1). V konkretnem primeru je bila z drugostopenjsko odločbo zavrnjena pritožba zoper zavrnilni akt prvostopenjskega organa in v tem primeru se je s prvostopenjskim aktom poseglo v pravni položaj tožeče stranke.
Prvostopenjski akt je bil v obravnavani zadevi izdan v obliki dopisa, saj je prvostopenjski organ z dopisom odgovoril tožeči stranki, da ne bo ugodil njeni zahtevi po posredovanju določene dokumentacije. Ta dopis ima po vsebini značaj zavrnilne odločbe, čeprav sam akt ni bil izdan v predpisani obliki in z vsemi sestavnimi deli upravne odločbe v smislu tretjega odstavka 210. člena ZUP.
Nesporno med strankama je, da tožnik ni predložil mnenja sodnega izvedenca, oziroma na drug način nedvomno dokazal dogovora med tožnikom in prodajalcem glede letnice prodanega avtomobila, kot to določa 37.c člen ZVPot, kar je pogoj za izdajo inšpekcijske odločbe. Glede na to tudi prvostopenjski upravni organ ni imel zakonskega pooblastila, da na tožnikov (potrošnikov) predlog izda odločbo, s katero bi prodajalcu odredil, da ugodi zahtevi potrošnika, če je podjetje njegovo zahtevo neupravičeno zavrnilo.
Dne 10. 3. 2010 uveljavljane nepravilnosti skladno z načelom proste presoje dokazov niso dokazane, poleg tega pa tožnica v tem delu ni ravnala po postopku, predvidenem v določbi 39. člena ZVPot, kar pomeni, da posledično niso bili izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 71. člena ZVPot. Ti pogoji niso izpolnjeni niti v delu tožničinega zahtevka z dne 10. 3. 2010, ki se nanaša na zahtevo za dokončanje del (izpolnitev pogodbe), saj je po določbah ZVPot mogoče uveljavljati varstvo le v primeru izpolnitve z napako, zahtevka, ki se nanaša na neizpolnitev pogodbe, pa tožnica v upravnem postopku ne more uveljavljati.
ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - potrošniška kreditna pogodba - izjema od uporabe ZPotK-1 - razlaga zakonske določbe - rok vračila kredita - stroški kredita
Glede časovnega pogoja iz določbe 4. točke 3. člena ZPotK-1 se sodišče strinja z razlago tožeče stranke, da gre za izjemo takrat, ko se mora kredit odplačati v treh mesecih in s tem kadarkoli v roku do treh mesecev, ne pa točno v roku treh mesecev ali več.
Glede stroškovnega pogoja iz določbe 4. točke 3. člena ZPotK-1 pa se sodišče strinja z razlago tožene stranke, da je v zakonu postavljena zgornja oziroma absolutna meja stroškov kredita (10 EUR), relativno mejo stroškov kredita, ki je določena v odstotku od zneska kredita, pa je treba upoštevati skupaj z absolutno in ne alternativno.
Ker je uporaba storitev dimnikarske službe obvezna za vse uporabnike storitev dimnikarske službe, ki morajo to storitev plačati, mora biti cena takšne storitve vnaprej jasno in enotno določena.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - cena pred znižanjem - odstotek znižanja - nepoštena poslovna praksa - oglaševanje
Oglaševanje, v katerem se cenovna prednost oglašuje na tak način, da znižano ceno primerja s ceno, po kateri se ponujeni izdelek ni nikoli prodajal in da se na to ceno obračunava tudi oglaševalske popuste, ima vse elemente zavajajoče poslovne prakse.
Upravni organ mora najprej ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so po določbah ZVPNPP lahko podlaga za uvrstitev konkretne poslovne prakse v nepošteno poslovno prakso, nato pa tudi dejstva in okoliščine, ki so pomembne za presojo, ali bi uporaba konkretno ugotovljene nepoštene poslovne prakse, lahko povzročila oškodovanje potrošnikov, ne glede na obliko krivde.
ukrep tržnega inšpektorja - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami - izjava o skladnosti - prepoved dajanja v promet neskladnih proizvodov
Skladnost računalnikov s tehničnimi predpisi in zahtevami je javno dobro, ker je v funkciji varstva potrošnikov, varne in učinkovite uporabe predmetnih proizvodov in varstva naravnega okolja, kar je razvidno iz zakonskih določil, ki jih prvostopenjski organa navaja na prvi strani obrazložitve prvostopenjskega akta. Zato ne gre za popolnoma prost pretok blaga. Poseg v zasebno lastnino tožnika oziroma v svobodno gospodarsko pobudo, ki je bil storjen z izpodbijano odločbo, je predpisan z zakonom na dovolj določen način, poseg je tudi primeren in nujen ter sorazmeren v ožjem pomenu besede in glede tega sodišču ureditev ne vzbuja nobenega dvoma z vidika skladnosti z ustavnim načelom sorazmernosti.
Dokazno breme, da so bili izvedeni postopki, ki obsegajo ugotavljanje skladnosti proizvodov z zakonskimi zahtevami, je na strani tožnika in tožnik tega ni dokazal, zmotno pa tudi razlaga, da ni proizvajalec, saj se predmetna obveznost nanaša na gospodarske subjekte, ki dajejo proizvode na trg, in ne zgolj na proizvajalce.
ZVKSES člen 5, 5/1, 5/1-3, 5/2, 8, 8/1, 8/3, 8/4. SPZ člen 108, 109.
ukrep stanovanjskega inšpektorja - prepoved oglaševanja in sklepanja pogodb - stavba z več posameznimi deli - prodaja posameznega dela stavbe - določitev splošnih pogojev prodaje v obliki notarskega zapisa - naknadna sprememba gradbenega dovoljenja
Tožeča stranka za posamezne dele stavbe, zgrajene na podlagi spremembe gradbenega dovoljenja, ni določila splošnih pogojev prodaje v obliki notarskega zapisa, pogoji iz 1. odstavka 5. člena ZVKSES pa morajo biti izpolnjeni kumulativno.
Ker so Splošni pogodbeni pogoji dobave in nakupa zemeljskega plina iz omrežja sprejeti na osnovi direktnega pooblastila iz petega odstavka 70. člena EZ in ker so soglasodajalci tako Javna agencija RS za energijo kot zainteresirane občine, predstavljajo splošni pogoji splošni akt, ki je bil izdan za izvrševanje javnih pooblastil po določbah 6. člena ZUP (načelo zakonitosti), katerega morajo pri svojem delu v upravnih postopkih upoštevati tudi inšpekcijski upravni organi.
Zahteva upravnega organa, da morajo biti posebne ugodnosti v katalogih predstavljene tako pregledno, da so potrošniku jasne že na osnovi prvega ogleda, je po presoji sodišča zakonita.
Tožeča stranka je s poudarjenim oglaševanjem le ene, najnižje cene, kupcem dala nepopolno oziroma napačno informacijo o cenah ostalih artiklov, ki so razstavljeni, kar posledično pomeni, da taka informacija lahko povzroči oziroma bi utegnila povzročiti, da bi povprečen potrošnik sprejel odločitev o poslu, ki ga sicer ne bi sprejel.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti - delo na črno - varstvo potrošnikov - zavajajoče poslovne prakse - nepoštene poslovne prakse - veljavna licenca detektiva
Tožena stranka in pred njo organ prve stopnje sta tožeči stranki pravilno in utemeljeno izrekla inšpekcijski ukrep ter ji na podlagi 4. odstavka 13. člena ZPDZC pravilno prepovedala opravljanje dejavnosti 80.300 - poizvedovalne dejavnosti, upoštevaje, da tožeča stranka tekom upravnega postopka ni dostavila licence ne za gospodarsko družbo C. d.o.o. in tudi ne za kakšno osebo, ki je zaposlena v tej družbo.
Inšpekcijski organ je štel oglaševanje tožnika za zavajajočo poslovno prakso po 4. točki 1. odstavka 7. člena ZVPNPP, ki določa, da gre za zavajajoče poslovne prakse, ki v vseh okoliščinah veljajo za nepoštene predvsem, če podjetje trdi, da izpolnjuje pogoje za pridobitev ustreznega dovoljenja ali da je za podjetje (vključno z njegovimi poslovnimi praksami) ali za izdelek izdal ustrezno dovoljenje javni organ ali druga organizacija, čeprav to ni res.
ZVPot člen 2, 12, 12/2, 73, 73/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 36.
ukrep tržnega inšpektorja - oglaševanje blaga - oglaševalska sporočila - jezik, ki je potrošnikom lahko razumljiv - prepoved oglaševanja v tujem jeziku
Prvostopenjski organ je tožeči stranki zgolj na splošno naložil, da morajo biti oglaševalska sporočila v jeziku, ki je lahko razumljiv. V konkretnem primeru je namreč presodil, da so bile uporabljene besede take, da potrošnikom niso lahko razumljive.
Oglaševanje mora biti pri vsakem posameznem izdelku tako, da bi ga lahko vsak potrošnik razumel, ker če je pomen izrazov naveden le ob stenah prodajalne, ob posameznih panojih oziroma blagajni, potem mora potrošnik med nakupom iskati po trgovini, kje je obrazložen pomen posameznih izrazov.
V izreku inšpekcijske odločbe mora biti izrecno navedeno, kakšna nepoštena praksa se prepoveduje. Iz izreka izpodbijane odločbe pa ni razvidno, kakšna nepoštena praksa se prepoveduje, temveč izhaja samo to, da se tožeči stranki prepoveduje uporaba nepoštene poslovne prakse (na splošno), kar pa je prepovedano že po samem zakonu (4. člen ZVPNPP – generalna klavzula o prepovedi nepoštenih poslovnih praks). Organ prve stopnje bi moral v izreku odločbe natančno navesti, na katero dejanje, ki pomeni nepošteno poslovno prakso, se izrek nanaša in prepovedati to konkretno ravnanje.