stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano stavbno zemljišče - tlorisna površina objekta in zemljišča - merila za odmero nadomestila
NUSZ se v primeru zazidanega (oziroma po ZUreP-2 "pozidanega") stavbnega zemljišča plačuje od čiste tlorisne površine poslovnega prostora in prostorov, ki so funkcionalno povezani z njimi, če občina tako določi pa tudi od površine zemljišč, ki so namenjena poslovni dejavnosti. Zakon torej ne daje podlage za kakšrno koli povezavo med celotno površino zemljišča - tudi pripradajočega zemljišča oziroma stavbišča - in odmero NUSZ, saj kot podlago za odmero nadomestila predpisuje izključno dejansko površino, ki je v uporabi za poslovno dejavnost. Poleg tega gre pri tem parametru za površino prostorov oziroma zemljišč, ki je opredeljena na podlagi očitno in na prvi pogled drugačnih kriterijev kot površina stavbne oziroma gradbene parcele, in s tem za dve povsem različni lastnosti nepremičnine, med katerima ni neposredne povezave.
Dovozna pot ali parkirišče za stranke s tožnikovim poslovanjem nista funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije ali čakalnica, saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov.
ZBPP člen 1, 24, 24/5, 26, 26/1, 26/1-1. ZIKS-1 člen 98a.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Glede na tožnikove navedbe, da se prošnja za BPP nanaša na postopanje ZPKZ ... v obdobju 2012 - 2016 ter da zoper odločbo oziroma odločbe o namestitvi po 98a. členu ZIKS-1 pritožbe ni vložil, je toženka pravilno ugotovila, da dodelitev zaprošene BPP v predmetni zadevi po določbah ZBPP ni mogoča.
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-d. ZMZ-1 člen 84, 84/1-1, 84/1-3.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - istovetnost - zloraba postopka - ovire za vračanje - objektivni kriterij - zmotna uporaba materialnega prava
Tožena stranka ni utemeljila, zakaj šteje, da obstoji očiten dvom v prosilčevo istovetnost, ampak je na podlagi ugotovitve, da tožnik nima osebne izkaznice, le posplošeno sklepala, da je želel namerno prikriti svojo pravo identiteto, čeprav je iz razlogov izpodbijanega sklepa razvidno, (1) da tožnik med postopkom ni spreminjal svojih osebnih podatkov in (2) da je pojasnil, da je osebno izkaznico v Turčiji skril zaradi strahu, da mu je ne bi vzela grška policija. Zato so v tem delu razlogi izpodbijanega sklepa tako bistveno pomanjkljivi, da se ga ne da preizkusiti.
V zvezi z odreditvijo ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce po tretji alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito v ZMZ-1 v navedenih okoliščinah, ko objektivni kriteriji iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II, na podlagi katerih bi tožena stranka lahko sklepala na obstoj utemeljene domneve, da je prosilec prošnjo za mednarodno zaščito vložil le zaradi zadržanja ali otežitve odločbe o vrnitvi, niso ustrezno implementirani, ni zakonske podlage.
Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji, ki jih določa zakon. ZUS-1 takšne pogoje (t.i. procesne predpostavke) ureja v prvem odstavku 36. člena. Na obstoj teh predpostavk skladno z drugim odstavkom istega člena ZUS-1 pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka, če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči. Tako med drugim sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Sklep o prekinitvi upravnega postopka je procesni sklep, ki ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Njegov edini pravni učinek je v tem, da do nastopa v njem predvidene okoliščine (v konkretnem primeru do nastopa pravnomočnosti odločitve o izdaji vodnega soglasja) upravni postopek ne teče in da se v tem času ne izvršujejo procesna dejanja in ne tečejo z zakonom predpisani roki zanje.
Glede na določbe ZUP (153. člen) pritožba zoper sklep, s katerim se prekine upravni postopek, ne zadrži izvršitve sklepa; kot že rečeno, v času prekinitve upravni postopek ne teče, v tem času se ne izvršujejo procesna dejanja in ne tečejo z zakonom predpisani roki zanje (v času prekinitve tako tudi ne teče rok za izdajo odločbe iz 222. člena ZUP in ne rok za odločitev o pritožbi iz 256. člena ZUP). Zato tožnica ob vložitvi predmetne tožbe zaradi molka zanjo ni izkazovala pravnega interesa. V času prekinitve postopka namreč upravni organ ne more in ne sme odločiti o stvari, ki je predmet prekinjenega postopka.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29, 214, 236.
carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - povezane osebe - vrnitev preveč plačane carine - carinska vrednost - naknadna uskladitev transakcijske cene - transferne cene - sodba SEU
To, kar želi v obravnavanem primeru doseči tožeča stranka, je poskus naknadne uskladitve (znižanja) transakcijske cene s sklicevanjem na novo transferno ceno in ne za uveljavljanje vračila preveč plačane carine zaradi nepravilne carinske vrednosti v carinskih deklaracijah ob sprostitvi v prost promet. Obravnavane carinske deklaracije so bile namreč vložene kot redne deklaracije, od tam določene vrednosti blaga pa so bile obračunane carinske dajatve. Ne gre torej za to, da bi bila v deklaracijah navedena vrednost arbitrarna ali fiktivna ali da cene ob prodaji blaga ni bilo mogoče določiti. Tudi tožbeno zatrjevanje, da je bilo blago sproščeno v prost promet na podlagi začasne vrednosti blaga, nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju.
izvajanje televizijske dejavnosti - odmera letnega plačila - zakonsko določen rok - prihodek
Če se odmerja letno plačilo za tekoče koledarsko letu 2019, se letno plačilo odmeri na podlagi višine prihodkov iz naslova izvajanja televizijske dejavnosti za leto 2018. Tožnik zato nima prav, da bo za koledarsko leto 2019 dolžan sporočiti podatke šele do 31. marca 2020, ker da obveznost za plačilo za leto 2019 (zaradi še ne iztečenega leta 2019 (v času izdaje izpodbijane odločbe - op. sod.)) še ni mogla nastati. Plačilo po 38. členu ZAvMS je namreč nedvomno vsakoletna obveznost zgoraj opredeljenih zavezancev, višina plačila pa je odvisna od višine prihodkov preteklega koledarskega leta teh zavezancev. To pa pomeni, da bo tožnik za odmero plačila za leto 2020 dolžan toženki sporočiti višino prihodkov, nastalih v letu 2019, in sicer do 31. marca 2020.
Obvestilo toženki o višini prihodkov iz izvajanja televizijske dejavnosti vsem izdajateljem televizijske dejavnosti, kot tudi ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev na daljavo (do 31. marca vsako leto), je za vse zavezance (torej tudi tožnika), zakonsko določena obveznost, ki jo morajo zavezanci spoštovati, saj v nasprotnem primeru nastopi (tudi) zakonsko določena posledica, tj. da se pri odmeri plačila upošteva celoten prihodek iz izvajanja televizijske dejavnosti oziroma s ponujanjem avdiovizualnih medijskih storitev na daljavo. Zato so po oceni sodišča pravno nerelevantna tudi vsa tožnikova nadaljnja izvajanja v zvezi s tem (da ne zadošča seznanitev z obveznostjo na spletni strani, da je sporen način poziva toženke, idr).
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj
V skladu z Javnim pozivom se finančna spodbuda za naložbo vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor ne more dodeliti, če občinski akt ali lokalni energetski koncept določa na tem območju drug prednostni način ogrevanja. V zvezi s tem je tožena stranka izpodbijano odločitev pravilno oprla na veljavni Odlok, torej predpis, ki je veljal v času njenega odločanja, in ne na Odlok /2013, ki je veljal v času objave Javnega poziva.
V skladu s prvim odstavkom 65. člena ZGO-1 mora stranka, ki v pisni izjavi ali na obravnavi nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze. To pa pomeni, da mora predložiti konkretno izvedensko mnenje oziroma študijo v upravnem postopku. V tem primeru je treba namreč upoštevati jezikovno razlago 65. člena ZGO-1, ki je jasna zakonska določba, da morajo biti trditve strank, ki gradnji nasprotujejo, podkrepljene z listinskimi dokazi, ki jih morajo predložiti stranke same. Postavitev posebnega izvedenca v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja tako ni predvidena.
davčna izvršba - zastaranje terjatve - pretrganje zastaralnega roka
Poziv za plačilo predstavlja potrebno dejanje namenjeno izvršitvi in izterjavi davka in je tako v skladu z drugim odstavkom 126. člena ZDavP-2 pretrgalo tek petletnega zastaralnega roka, saj je tovrstno ravnanje pristojnega organa šteti za uradno dejanje organa, ki je pretrgalo relativni zastaralni rok.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-b.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - ugotavljanje dejstev - objektivni kriterij - napačna uporaba materialnega prava
Odreditev omejitve gibanja v primeru, ko je treba ugotoviti določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito in jih sicer ne bi bilo mogoče pridobiti, je dopustna le, če obstaja utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil. Zato je navedeni ukrep mogoče izreči le v primeru jasno izraženega namena tožeče stranke glede zapustitve Republike Slovenije, če tega ni, pa v primeru izpolnitve vnaprej določenih objektivnih kriterijev, ki opredeljujejo nevarnost pobega.
Objektivna merila, ki opredeljujejo obstoj nevarnosti pobega, morajo biti določena v jasni in splošni zavezujoči določbi, ki jo je mogoče nedvoumno izvajati in uporaba katere je predvidljiva.
ZMZ-1 člen 21, 21/3. ZUP člen 9, 9/1, 9/3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 16.
mednarodna zaščita - status begunca - splošna verodostojnost - načelo zaslišanja strank - nekonsistentne in protislovne navedbe - nova dejstva in dokazi - prekluzija - splošna verodostojnost prosilca - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - družinski član
Tožnik glede na navedene ugotovitve toženi stranki utemeljeno očita, da tekom postopka ni bil soočen z nekonsistentnostmi, ki so bile ugotovljene na podlagi njegovih (kontradiktornih oziroma nejasnih) izjav, prav tako pa mu glede teh očitkov ni bila dana možnost podati pojasnilo in se glede njih izjaviti.
Po stališču prakse SEU je potrebno v okviru posamične obravnave prošnje za mednarodno zaščito upoštevati nevarnost preganjanja in resnih groženj tudi za družinskega člana prosilca, da se ugotovi, ali je ta zaradi družinskih vezi z navedeno ogroženo osebo tudi sam izpostavljen tem grožnjam. Sodišče meni, da bi bila lahko takšna tudi situacija v konkretni zadevi. Kadar je to primerno (npr. če ne gre za očitno zlorabo pravice), je treba upoštevati tudi dejstva in dokaze, ki so se pojavili po izdaji odločbe upravnega organa in jih ne a priori zavrniti, ker so bili uveljavljani po izdaji prvotne odločbe upravnega organa.
ZKP člen 128, 128/1, 128/2. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-8.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - kazenski postopek - dovolitev vpogleda v sodni spis - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - lex specialis - pristojnost za odločanje
Tožnik zahteva dostop do informacij iz spisov kazenskega postopka. Vrhovno sodišče je že presodilo, da pravno podlago za to daje 128. člen ZKP, ki ne ureja zgolj upravičenj strank kazenskega postopka, temveč tudi vsake druge osebe, ki ima opravičen interes (prvi odstavek) in ga izkaže pred pristojnim organom (drugi odstavek). Ta zakon torej ureja posebna pravila za dostopanje do navedenih informacij ter vsebuje v zvezi s tem tudi tem postopkom ter pravicam oseb, ki so v njih, posebej prilagojene omejitve. To pomeni, da 128. člen ZKP določa tako omejitve kot tudi način uresničevanja ustavne pravice do informacije javnega značaja ob upoštevanju specifičnega področja kazenskega postopka.
Za odločanje o dostopu do te informacije je specialna pravna podlaga v 128. členu ZKP, zaradi česar tudi glede pristojnosti za odločanje ni mogoče uporabiti splošnejšega ZDIJZ. Po drugem odstavku 128. člena ZKP namreč dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja - vračilo prejete brezplačne pomoči
Organ za brezplačno pravno pomoč mora pri odločanju po drugem odstavku 49. člena ZBPP uporabiti prosti preudarek, kar pomeni, da mora biti odločba izdana v mejah pooblastila, za tako odločanje in v skladu z namenom, za katerega je to pooblastilo dano. Navedeno mora biti v odločbi obrazloženo tako, da je mogoče preizkusiti, ali je bila odločitev sprejeta v mejah in v skladu z namenom pooblastila za odločanje po prostem preudarku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP pri odločitvi sploh ni presojala, saj dodelitev brezplačne pravne pomoči v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči že po določbi 5. alineje 8. člena ZBPP ni dopustna. Zato je bila prošnja tožeče stranke že iz tega formalnega razloga pravilno zavržena po 1. točki drugega odstavka 37. člena ZBPP.
vezanost upravnega organa na mnenje sodišča - ponovljeni postopek
Ker tožena stranka v ponovljenem postopku ni sledila pravnemu mnenju sodišča in njegovim napotkom v pravnomočni sodbi št. I U 115/2018-16 z dne 20. 9. 2018, je bistveno kršila določbe postopka (3. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Od tožnika kot laične stranke ni mogoče pričakovati, da bo opredelil sporna in dejanska vprašanja v prošnji za BPP, saj navedeno lahko opredeli le kvalificiran pravni strokovnjak. Prav tako od tožnika ni mogoče zahtevati, da bolj konkretno pojasni zakaj bi bila nadaljnja procesna dejanja v postopku potrebna, saj prav zato potrebuje strokovno svetovanje in zastopanje.
molk organa - mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - podaljšanje - rok za izdajo odločbe
Rok, ki ga je določilo sodišče za izdajo odločbe, je že potekel, kot tudi dodatni 7 dnevni rok za izdajo odločbe, ki ga je zahteval pooblaščenec tožnika, in ker so bile procesne predpostavke za vložitev že druge tožbe zaradi molka organa s tem v celoti izpolnjene, je tožba utemeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - verjetni izgled za uspeh - objektivni pogoj
Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je mogoče kot neutemeljeno zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka. Organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - načelo varstva pravic strank - razpolaganje s stvarjo
Možnost dejanskega razpolaganja je pravni standard, ki ga je treba presoditi v vsaki zadevi posebej. Tega pa po presoji sodišča organ za brezplačno pravno pomoč v obravnavani zadevi ni storil. Tožena stranka ni izvedla ugotovitvenega postopka za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembna za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavljajo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Tožnica namreč navaja, da premoženja ni pridobila šele s pravnomočnostjo citirane sodbe, ampak je premoženje imela že pred navedenim postopkom. Sporno premoženje je bilo skupno premoženje tožnice in njenega bivšega partnerja in je sodišče določilo le delež premoženja. Tožnica izpostavlja, da z nepremičnino ne more prosto razpolagati, saj jo koristi njen bivši partner in je tožnica bila primorana vložiti predlog za delitev skupnega premoženja.
ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214. Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (2020) člen 11, 11/2, 11/2-1.
Izpodbijana odločba ne vsebuje nobene navedbe glede ugotovljenega dejanskega stanja in posledično ne vsebuje tudi nobene presoje dokazov, niti ne vsebuje razlogov, ki bi glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev, saj izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja niti iz katere države je vstopil tožnik na območje Republike Slovenije in ura vstopa, kakor tudi ne, na kateri seznam je uvrščena država, iz katere je vstopil v Republiko Slovenijo in iz katerega razloga je tožniku odrejena karantena. Odločba prav tako ne vsebuje nobenih ugotovitev glede tožnikovih ugovorov glede izpolnjevanja pogojev za obstoj izjeme iz 1. točke drugega odstavka 11. člena Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah in v notranjosti Republike Slovenije. Ker ima upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da se ne more presoditi, ali je zakonit ali ne, je sodišče tožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek.