ZVO-1 člen 54, 54/1, 54/2, 54/2-6, 53, 53/1 58, 58/2, 58/2-3, 64, 64/2, 64/3. ZUP člen 43, 142, 142/2. Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje člen 9, 9/2.
Osebi, ki zatrjuje, da je vplivno območje v poročilu o vplivih na okolje napačno določeno, je treba dopustiti, da se tega postopka lahko udeležuje v smislu 43. člena ZUP.
Določbo tretjega odstavka 64. člena ZVO-1 je treba razumeti kot posebno procesno določbo glede na določbe ZUP, ki jo je zato treba uporabiti namesto določb ZUP le za osebe, za katere velja zakonska domneva o pravnem interesu. To pomeni, da je nepravilno toženkino stališče, da je treba tudi v primeru, ko oseba vstop v postopek zahteva z izkazovanjem pravnega interesa, upoštevati rok iz tretjega odstavka 64. člena ZVO-1, saj se ta določba nanje izrecno niti ne nanaša.
Uredba Komisije (ES) št. 616/2007 z dne 4. junija 2007 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot Skupnosti v sektorju za perutnino s poreklom iz Brazilije, Tajske in drugih tretjih držav točka 7. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo člen 14, 14/1, 14/6, 50. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 2, 2/2. Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 člen 3.
Drugostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločitve utemeljeno opozoril na že sprejeta stališča Sodišča EU glede tolmačenja pojma "višje sile". Evropska komisija je že v oktobru 1988 sprejela definicijo koncepta višje sile v evropskem kmetijskem pravu (Obvestilo C(88) 1696), tako da je pojasnila, da se višja sila ne omejuje le na popolno nezmožnost izvršitve obveznosti, pač pa mora biti razumljena v smislu neobičajnih okoliščin, ki so zunaj nadzora uvoznika in se jim kljub skrbnosti ne more izogniti oziroma se bi jim lahko izognil le s prekomernimi žrtvami. Sodišče EU se je do koncepta "višje sile" opredelilo v kasnejših sodbah, na katere se v obrazložitvi svoje odločitve sklicuje drugostopenjski organ. Sodišče soglaša z zaključkom tožene stranke, da tožeča stranka v svoji zahtevi za preklic uvoznih dovoljenj in za sprostitev varščine ni izkazala subjektivnega elementa za priznanje višje sile, to je, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi obveznost po uvoznih dovoljenjih izpolnila, ne da bi bili ukrepi, ki bi jih pri tem uporabila, prekomerni. Dokazno breme je bilo na tožeči stranki, kot je to pojasnjeno v predhodnih točkah te obrazložitve, vendar pa je zgolj splošno in nekonkretizirano opisovala okoliščine svojih prizadevanj. Neizkazana zatrjevanja pa tudi po presoji sodišča obstoja subjektivnega elementa višje sile ne dokazujejo.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - istovetnost - nevarnost pobega - ugotavljanje dejstev - utemeljena nevarnost
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za dvom v istovetnost določene osebe. Res je sicer, da tožnik osebnih dokumentov nima, vendar pa bi morala tožena stranka po drugi strani upoštevati tudi to, da je doslej vseskozi navajal iste osebne podatke. Enake osebne podatke je navajal tudi pri zaslišanju na glavni obravnavi, zato sodišče ne dvomi v njegovo istovetnost in ugotavlja, da ta razlog za omejitev gibanja ni podan.
Tožnik je kljub zagotovitvi, da ni zapustil Azilnega doma, le-tega že zapustil in da obstaja utemeljena nevarnost, da to lahko ponovno stori in bi iz Azilnega doma pobegnil še pred ugotovitvijo dejstev, ki so pomembna za odločitev. Tožnikove navedbe in dejanja kažejo na utemeljen sum, da bi tožnik v primeru, če mu gibanje ne bi bilo omejeno, ponovno samovoljno zapustil Azilni dom in ponovno onemogočil pristojnemu organu, da zaključi postopek mednarodne zaščite.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) - razrešitev direktorja - vodstveni delavci - nekrivdni razlog
Ker je direktor Nacionalnega preiskovalnega urada le vodja organizacijske enote v okviru Uprave kriminalistične policije, ki je notranja organizacijska enota Generalne policijske uprave, in ker je generalni direktor policije uradnik na položaju in ne politični funkcionar, izhaja, da slednji tožnika kot direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada ne more razrešiti na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU. Na navedeni pravni podlagi temelječ institut razrešitve najvišjih položajnih (t.i. političnih) uradnikov brez krivdnih razlogov v enoletnem roku je institut sui generis, vzpostavljen in oblikovan izključno z namenom, da vsakokratni oblasti zagotavlja določen vpliv na kadrovsko zasedbo najvišjih (v petem odstavku 83. člena ZJU taksativno naštetih) položajev.
ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršilni naslov - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovor v izvršilnem postopku - predlog za odlog izvršbe - nelegalna gradnja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost. Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Tudi po mnenju sodišča prosilki ni mogoče dodeliti BPP za postopke, ki nimajo verjetnih izgledov za uspeh, zgolj zato, da bi izčrpala vsa pravna sredstava v matični državi in imela s tem možnost vložiti pravno sredstvo na ESČP.
ZAID člen 7, 8, 56, 56/1, 58, 58/3, 67. URS člen 49, 155.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - izpolnjevanje pogojev - ustavna pravica do svobode dela - načelo zakonitosti - ustavnost zakonske ureditve
Z uveljavitvijo ZAID se je zahtevana strokovna izobrazba za pridobitev statusa pooblaščenega inženirja s področja geodetske stroke zvišala. Z zakonom se je torej spremenil pogoj temeljne izobrazbe, predpisane za vpis v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev. Zakonodajalec je v 56. členu ZAID pridobljene pravice po ZGeoD-1 in ZEN prenesel le tistim posameznikom, ki so z dnem uporabe ZAID bili vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev in v imenik geodetov v skladu z določbami ZGeoD-1, in imajo opravljen strokovni izpit iz geodetske stroke ter izpit za izvajanje geodetske dejavnosti. Zakonodajalec je torej zagotovil kontinuiteto dela le za v imenik IZS vpisane pooblaščene inženirje, ki niso več izpolnjevali pogojev za opravljanje tega dela.
ugotovitve o konkretnem primeru - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - pravica do svobodne izbire odvetnika - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)
Tožnica je za zastopanje v zadevi suma kršitve ZIntPK pooblastila odvetniško družbo, ki je v istem času opravljala storitve za javni zavod. Ker tožnica temu, da je odvetniško družbo pooblastila za to storitev in niti temu, da je odvetniška družba v tem času zastopala javni zavod, v tožbi ne ugovarja, je med strankama nesporno, da je izvršila tisto dejanje, ki ji ga toženka očita kot kršitev.
Toženkina razlaga, da v okoliščinah, ko imata uradna oseba in oseba, katere predstavnik je, istega odvetnika, obstaja možnost nasprotja interesov, je razumna in logična. To še posebej velja, kadar gre za zastopanje uradne osebe v postopku, ki se tiče opravljanja njene funkcije v javnem zavodu. Ker tožničino ravnanje tako predstavlja (vsaj možno) nasprotje zasebnega in javnega interesa, je bila na njeni strani tudi dolžnost, da se takemu (možnemu) nasprotju interesov izogne.
Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2015) člen 10. ZUP člen 260, 260-5, 268, 268/2.
V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka, ne presoja pa se utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bodo v obnovljenem upravnem postopku tudi dokazne, vplivale na morebitno spremembo odločbe. Tožeča stranka bo tako v obnovljenem postopku lahko dokazala, da njene navedbe v prijavi niso neresnične, da je upoštevanje plačanega DDV v strošek končnega odjemalca energije pravilen in da upravičujejo njeno uvrstitev tožeče stranke na seznam upravičencev.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - tožba v upravnem sporu - litispendenca - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi gre za isti upravni spor, kot se vodi pod opr. št. I U 1306/2020, ker gre za isti stranki in za isti izpodbijani upravni akt. Upravni spor se v predmetni zadevi ne more začeti, ker upravni spor med strankama o isti zadevi že teče pod opr. št. I U 1306/2020, zato je sodišče tožbo zavrglo.
EZ-1 člen 112, 112/1, 116, 116/1 117, 119, 119/1, 120, 120/1, 120/6, 130, 130/3, 406, 406/1. URS člen 155, 155/1.
sistemski operater distribucijskega omrežja - regulativni okvir - stroški - odjem električne energije - neupravičen odjem električne energije - obračunavanje omrežnine - stroški obratovanja in vzdrževanja - prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov - prepoved retroaktivne uporabe zakona
Oskrba z elektriko se zagotavlja po načelu reguliranega dostopa tretje strani do sistema. Uporabnik sistema je dolžan za uporabo sistema elektrike plačati omrežnino, ki je eden izmed virov, namenjenih pokrivanju upravičenih stroškov elektrooperaterjev. Upravičene stroške elektrooperaterjev, omrežnino in druge vire za pokrivanje teh stroškov določi tožena stranka v regulativnem okviru, kot regulator na področju energije.
Tožeča stranka je v izračunu nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja kot eno od postavk upoštevala tudi stroške neupravičenega odjema, torej stroške, ki jih je opredeljeval Akt 2016, medtem ko jih Akt 2018 več ne pozna. Sodišče soglaša s toženo stranko v odgovoru na tožbo, da stroškov napačnih meritev, ki jih prav tako uveljavlja tožeča stranka, niti prej veljavni Akt 2016 niti sedaj veljavni Akt 2018 nista uvrščala med nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, niti pri teh stroških ne gre za neupravičen odjem.
Prvi odstavek 155. člena Ustave RS določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Akt 2018 je splošni akt, kot to določa drugi odstavek 116. člena EZ-1, kar pomeni, da tudi zanj velja opisana prepoved povratne veljave; ker pa ni zakon, pa tudi sicer ne more urejati učinka njegovih posameznih določb za nazaj.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 107, 108. ZOPNN člen 36. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 25.
neposredna plačila v kmetijstvu - državna pomoč - državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu
Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije opredeljuje dovoljene izjeme od sicer splošne prepovedi dajanja državne pomoči, kar pomeni, da država članica ne sme sprejeti sheme pomoči, ki bi omogočala dodeljevanje pomoči v večjem obsegu, kot jo dovoljuje Uredba Komisije (EU) št. 702/2014. Njen naslovnik je zato država, tožnik pa zato na njeni podlagi ne more uveljavljati pravic. Glede na navedeno tožnik ne more uspeti z očitkom, da je Program strožji od Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, niti z očitkom, da navedena uredba, drugače kot Program, ne govori o GERK-ih, temveč o kmetijskih proizvodih, saj bi država (toženka) uredbo kršila le, če bi v Programu določena shema pomoči presegala v uredbi določene okvirje.
ZON člen 104, 104/1, 104/2, 104/6. Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje (2008) člen 10, 10/1, 10/2, 10/2-6. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (2004) člen 38, 39, 43.
presoja sprejemljivosti posega v naravo - krajinski park - prepoved škodljivega ravnanja - mnenje zavoda za varstvo narave - varstveni režim
Presoja sprejemljivosti posegov v naravo se izvaja tudi za agromelioracije, za katere niso bili ocenjeni njihovi vplivi na varovana območja v postopkih presoje sprejemljivosti na nivoju planov. Če torej presoja ni bila opravljena v postopku sprejema plana, se lahko izvede tudi v postopku izdaje dovoljenja za posege v naravo. V obravnavanem primeru bi se torej presoja sprejemljivosti posega v naravo opravila v postopku izdaje dovoljenja za poseg v naravo, vendar le, če bi do tega postopka sploh prišlo, tj. če nameravanega posega ne bi prepovedoval že sam predpis.
tožba v upravnem sporu - akt poslovanja občine - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Toženka pri sklepanju najemnih pogodb glede prodajnega prostora na tržnici nastopa kot samostojni gospodarski subjekt in v tem okviru sprejema akte poslovanja. Aktov poslovanja pa ni moč šteti za ''upravne odločbe'', saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi oseb na področju upravnega prava. Ti akti so izdani v postopkih upravljanja z javnim premoženjem, ki ne pomenijo oblastnega ravnanja (ex iure imperii), temveč ravnanje organa kot vsakega drugega lastnika (ex iure gestionis).
ZUS-1 člen 24, 36, 36/1, 36/1-2. ZMZ-1 člen 70, 70/2, 84, 84/6.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi - očitna pomota - prepozna tožba
Očitna pomota, ki jo je storila pooblaščenka tožnika, ki je svetovalka za begunce in odvetnica, s tem ko je pravilnim prilogam tožnika priložila napačno tožbo, ki se je glasila na drugega tožnika, ni opravičen razlog. V obravnavani zadevi pa gre za napako tožnikove pooblaščenke. Po ustaljeni sodni praksi pa napake, ki nastanejo v sferi odvetnika in niso posledica njegovega poslovanja, niso opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje. Tožba je vložena po poteku zakonsko določenega roka, zato jo je sodišče kot prepozno zavrglo.
ZMZ-1 člen 2, 2-31, 84, 84/1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - utemeljena nevarnost - pobeg - objektivni kriterij - namen strank - pridržanje
Tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava se izkaže kot neutemeljen, saj gre za povsem primerljivo zadevo, kakršno je obravnavalo Vrhovno sodišče v sklepu št. X Dor 256/2020 z dne 24. 7. 2020, v kateri je zavzelo stališče, da vprašanje o jasnosti in predvidljivosti določb ZMZ-1 glede „utemeljene nevarnosti pobega“ po drugem odstavku 84. člena v povezavi s 31. točko 2. člena ZMZ-1 pred koncem azilnega postopka v konkretni zadevi ni relevantno, saj je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavni ugotovilo jasno izražen namen tožeče stranke glede zapustitve Republike Slovenije, zato presoja vprašanja obstoja objektivnih kriterijev kot podlage za sklepanje, da je izkazana utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil, v obravnavanem primeru ni potrebna.
Zakonodajalec v nacionalno pravo ni prenesel določbe četrtega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito , ki državam članicam izrecno nalaga, da zagotovijo pravila o alternativah pridržanju, kot so redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu. Po določilih 84. člena ZMZ-1 je namreč edina alternativa pridržanju v centru za tujce zgolj ukrep obveznega zadrževanja na območje azilnega doma. Ta ukrep pa še vedno pomeni odvzem osebne svobode, tako da gre zgolj za milejši ukrep znotraj ukrepa odvzema prostosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - oblika brezplačne pravne pomoči
Ne drži, da organ na podlagi 28. člena ZBPP ne bi mogel določiti drugačne oblike brezplačne pravne pomoči, kot jo zahteva prosilec. V skladu s prvim in drugim odstavkom 28. člena ZBPP namreč tožena stranka ni strogo vezana na zahtevek oz. zaprošeno obliko pravne pomoči, saj zakon določa, da se brezplačna pravna pomoč dodeli zgolj praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - varna izvorna država - informacije o izvorni državi
V zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države je tožnik v prvi vrsti navedel revščino, glede katere pa je Vrhovno sodišče že sprejelo odločitev, da z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju.
Tožena stranka dejanskega stanja, ob upoštevanju drugega nosilnega stališča, da je Maroko skladno Odlokom Vlade o določitvi seznama varnih držav razglašena za varno izvorno državo (tretji odstavek 61. člena ZMZ-1), ni bila dolžna ugotavljati s pridobivanjem dodatnih poročil o izvorni državi, saj je mogoče sklepati, da v tej državi na splošno in redno ni nikakršnega preganjanja, kakor je opredeljeno v 26. členu ZMZ-1, mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in ogroženosti zaradi vsesplošnega nasilja v razmerah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predkazenski postopek - pravno svetovanje - zadeva, o kateri je bilo že odločeno
Brezplačna pravna pomoč za zastopanje v postopku pred sodišči po določbi četrte alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP zajema tudi pravno svetovanje. To izhaja tudi iz narave stvari, saj zastopanje v postopku pred sodiščem samo po sebi pomeni tudi svetovanje o zadevi. Pravno svetovanje namreč zajema preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov (tretji odstavek 26. člena ZBPP), to pa je nujno tudi za zastopanje v postopku pred sodiščem. Glede na to, da je bilo v prej navedeni zadevi že vsebinsko odločeno o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s predlogom za obnovo kazenskega postopka iz istega razloga, ta odločitev pa je zajemala odločitev o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki svetovanja in zastopanja pred sodiščem, ni podlage za ponovno vsebinsko presojo tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se nanaša na predlog za obnovo kazenskega postopka iz istega razloga, pa četudi je ta sedaj glede oblike brezplačne pravne pomoči omejena samo na pravno svetovanje.
Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva, in sicer za vse oblike sodnega varstva pred sodišči. Glede na to tožniku za predkazenski postopek pred pristojnim državnim tožilstvom brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti. To velja za vse oblike brezplačne pravne pomoči, torej tudi za pravno svetovanje.