dovolitev zadrževanja - pravica do zasebnega in družinskega življenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - druga pravna podlaga
V postopku, ko se odloča o dovolitvi zadrževanja iz povsem določnega razloga, ni mogoče upoštevati okoliščin, zaradi katerih je mogoče vložiti zahtevo za dovoljenje za začasno prebivanje, ki je vezano na drugo dejansko in pravno podlago. Zato bo v tožbi izpostavljene okoliščine svojega bivanja tožnik lahko predstavil v okviru drugega ustreznega postopka (po 51. člen ZTuj-2), kar je očitno tudi storil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - oblika brezplačne pravne pomoči
Ne drži, da organ na podlagi 28. člena ZBPP ne bi mogel določiti drugačne oblike brezplačne pravne pomoči, kot jo zahteva prosilec. V skladu s prvim in drugim odstavkom 28. člena ZBPP namreč tožena stranka ni strogo vezana na zahtevek oz. zaprošeno obliko pravne pomoči, saj zakon določa, da se brezplačna pravna pomoč dodeli zgolj praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec.
ZNB člen 19, 19/2. ZUP člen 9, 214. ZIUOOPE člen 8.
varstvo pred nalezljivimi boleznimi - karantena - obrazložitev odločbe - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do izjave
Iz izpodbijane odločbe ne izhajajo ne kraj-mejni prehod, ne ura vstopa tožnika iz Republike Slovenije na ozemlje Republike Hrvaške in ne njegova vrnitev Republiko Slovenijo, kakor tudi ne razlogi, ki so organ vodili k takšni odločitvi. Iz obrazložitve tudi niso pojasnjeni razlogi, zakaj za tožnika izjema, ki jo je tožnik uveljavljal, zanj ne velja, še posebej ob upoštevanju dokazov, ki jih je ponudil tožnik (štampiljka v potnem listu, notarski zapis), s katerimi dokazuje, da je bila Republika Hrvaška v njegovem primeru le tranzitna država. Dejstvo, da je tožnik potoval in se vračal iz Republike Hrvaške, izhaja šele iz navedb tožnika v tožbi, zaradi česar sodišče izpodbijane odločbe sploh ni moglo preizkusiti.
stranka postopka - poslovna sposobnost - sposobnost biti stranka - zakoniti zastopnik
A.A. je bila polnoma odvzeta poslovna sposobnost s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. N .../2018 z dne 8. 7. 2019, ki je postal pravnomočen 31. 8. 2019, zato imenovani kot stranka, ki nima pravdne sposobnosti skladno s 1. odstavkom 78. člena ZPP ne more (več sam) opravljati katerihkoli pravdnih dejanj, vključno z vlaganjem tožb v upravnem sporu, kolikor ni zastopan po svojem zakonitem zastopniku: to pa ni B.B., temveč Center za socialno delo M..
evidentiranje nepremičnine - ureditev meje - postopek ureditve meje - stranka v postopku
Glede na določbo prvega odstavka 49. člena ZEN, ki določa, da mora pred evidentiranjem delitve parcele biti urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, je izvedba postopka evidentiranja delitve parcele del postopka ureditve meje, kolikor meja ni urejena že pred parcelacijo. V primerih parcelacije parcel, katerih meja ni urejena, gre za enoten postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, v katerem je lastnik parcele, ki se ni strinjal s pokazano mejo, varovan kot stranka postopka do dokončanja sodnega postopka, v katerem se meja uredi (drugi odstavek 52. člena ZEN), kar posledično pomeni tudi, da mu ni mogoče odreči statusa stranke po 42. členu ZUP.
ZGO-1 člen 65, 66, 66/1. ZUP člen 35, 37, 37/1, 38, 38/2.
gradbeno dovoljenje - parkirišče - izločitev uradne osebe
Izločitveni razlog obstaja le ob določenem izkazanem, navzven zaznavnem ravnanju uradne osebe oziroma načelnika do stranke ali stranskega udeleženca ali do upravne stvari, ki poteka, mora pa biti takšno, da poraja dvom v nepristranost oziroma objektivnost. Sama reklama investitorja v prostorih, kjer deluje prvostopenjski upravni organ, ob izostanku ostalih okoliščin, ki bi utemeljevale dvom v nepristranost načelnice prvostopenjskega upravnega organa, narekuje odločitev, da se zahteva za izločitev slednje zavrne.
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - obnova - stranka v postopku - prijavitelj - stranski udeleženec
Tudi tretja oseba (npr. prijavitelj) lahko uveljavlja položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskih postopkih, če izkaže, da bo z inšpekcijsko odločbo poseženo v njeno pravno varovano korist. Prijavitelj pa lahko položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti v javnem interesu, uveljavlja le, dokler je postopek v javnem interesu še v teku, in sicer z vložitvijo zahteve za vstop v postopek, v kateri mora navesti in izkazati obstoj pravnega interesa. Prijavitelj namreč položaja stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku ne pridobi avtomatično že na podlagi vložene prijave.
Obnova že ustavljenega inšpekcijskega postopka ni dopustna, saj sklep o ustavitvi postopka ni odločba v smislu ZUP, ker se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne o pravici ali obveznosti pobudnika v takem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kaznivo dejanje razžalitve
Tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč za zastopanje kot zasebnega tožilca v kazenski zadevi, ker je tožilstvo njegovo kazensko ovadbo zavrglo, tožnik pa bi kot zasebni tožilec rad nadaljeval kazenski pregon zoper odvetnika zaradi kaznivih dejanj žaljive obdolžitve in obrekovanja. ZBPP v tovrstnih zadevah dodelitev brezplačne pravne pomoči omejuje na primere, ko oškodovanec verjetno dokaže, da mu je zaradi takih kaznivih dejanj (razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja) nastala pravno priznana škoda.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - nevarnost pobega - ugotavljanje dejstev
Tožnik je Azilni dom zapustil, še preden je pristojni organ z njim opravil osebni razgovor in ga tako podrobneje povprašal glede vseh dejstev in okoliščin in je tako pristojnemu organu onemogočil, da bi preveril dejstva, ki jih je tožnik navajal ob podaji prošnje, ter da bi ugotovil popolno dejansko stanje. Brez osebnega razgovora odločbe ni mogoče izdati. Navedbe tožnika in njegova dejanja kažejo na utemeljen sum, da bi tožnik v primeru, če mu gibanje ne bi bilo omejeno na območje Centra za tujce, ponovno samovoljno zapustil Azilni dom, pri čemer je treba upoštevati tudi to, da čeprav je avtomobil, v katerem se je peljal prosilec, ustavila slovenska policija in tujca napotila nazaj v notranjost države, opozorilo ni zaleglo, saj je bil tožnik kljub temu kasneje prijet s strani italijanske policije.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - varna izvorna država - informacije o izvorni državi
V zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države je tožnik v prvi vrsti navedel revščino, glede katere pa je Vrhovno sodišče že sprejelo odločitev, da z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju.
Tožena stranka dejanskega stanja, ob upoštevanju drugega nosilnega stališča, da je Maroko skladno Odlokom Vlade o določitvi seznama varnih držav razglašena za varno izvorno državo (tretji odstavek 61. člena ZMZ-1), ni bila dolžna ugotavljati s pridobivanjem dodatnih poročil o izvorni državi, saj je mogoče sklepati, da v tej državi na splošno in redno ni nikakršnega preganjanja, kakor je opredeljeno v 26. členu ZMZ-1, mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in ogroženosti zaradi vsesplošnega nasilja v razmerah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.
nepovratna sredstva - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - razpisni pogoj - nakup kmetijske mehanizacije - garancija - namerna neresnična prijava podatkov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Javni razpis in Uredba o programu razvoja podeželja kot pravno podlago za sankcioniranje kršitev napotujeta na ZKme-1 in Uredbo 65/2011/EU z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja. Glede na to je treba določbo 57. člena ZKme-1 razlagati upoštevajoč določila navedene evropske uredbe, v skladu s to pa je mogoče zahtevati vrnitev celotnih sredstev samo izjemoma v primeru napačne prijave.
Agencija je ugotovila napake pri dveh postavkah in nato v celoti zavrnila zahtevek, ne da bi ugotovila obseg naložb, na katere se ta napačna prijava nanaša, in ne da bi ugotovila, ali gre za namerno napačno prijavo. Po obrazloženem je to v nasprotju z zgoraj navedeno materialnopravno podlago, zaradi napačnega materialnopravnega pristopa pa je ostalo tudi dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči po izrecni določbi 5. alineje 8. člena ZBPP le-te ni mogoče dodeliti, zato je sodišče tožbo zavrnilo.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - pogoji za vračilo - vozilo za prevoz družin - prva registracija vozila
V konkretnem primeru ne gre za prvi promet oziroma prvo registracijo zadevnega vozila, kar preprečuje uveljavljanje oprostitve oziroma vračila davka, ki ga zahteva tožnica. Kar je tudi logično, saj je bil davek že plačan pri prvem nakupu oziroma registraciji zadevnega vozila. Ta pa lahko, kot rečeno bremeni le prvega kupca, ki bi (ob izpolnjenih pogojih iz 5. člena) lahko zahteval, da se ga oprosti plačila, pa tega očitno ni storil. Ne more pa tega zahtevati nadaljnji kupec vozila, ki bi s tem ne le neupravičeno, temveč tudi v nasprotju z zakonom posegel v že zaključeno davčno-pravno razmerje.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog
Po presoji sodišča je očitno, da je tožnik izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
legalizacija dela objekta - prizidek - namen zakona
Iz predloga k določbi 117. člena GZ (in kar kot splošno izhaja tudi iz predloga k ostalim določbam v V. poglavju zakona) izhaja, da je njen namen legalizirati objekte, pri katerih je zaradi časa njihove gradnje (tj. gradnje pred 1. 1. 1998) zakonodajalec ocenil, da nad javnim interesom (sicer pogojno, saj je - kot že povedano - izdano dovoljenje le začasno) prevlada interes ohranitve objekta. Ni namreč logično (in bi bilo tudi v nasprotju z opisanim namenom določbe), da bi zakonodajalec to možnost legalizacije predvidel le v primeru, ko vlagatelj vloži zahtevo za celotni objekt, ne pa, ko vloži zahtevo le za del objekta (prizidek). Če je legalizacija na tej podlagi možna za celotni objekt, je na tej podlagi možna tudi le za njegov del (argument a fortiori a maiori ad minus (z večjega na manjše)). Temu nasprotno stališče (torej stališče organa) bi pomenilo, da je celotni objekt (postal) nedovoljen objekt (nelegalen oziroma neskladen objekt). Takega cilja pa zakonodajalec s sprejetjem te določbe nedvomno ni zasledoval.
Tožnik je svoj položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku pridobil na podlagi vknjižbe svoje hipoteke. Sedaj, ko le-te nima več (kar tudi ni sporno), njegov pravni interes za vložitev te tožbe ni več podan.
Glede tožnikovega sklicevanja na položaj družbenika razlastitvenega zavezanca sodišče sodi, da tudi ta okoliščina ne more vplivati na tožnikov pravni interes, saj razlastitveni zavezanec ni več lastnik predmetnih nepremičnin, zato tožnikov pravni interes tudi v tem smislu ni več podan.
Višinska členitev objekta v OPPN-ju ni posebej omenjena, zato različna višina objekta, ob upoštevanju dejstva, da objekt dovoljenega višinskega gabarita ne presega, ne prestavlja neskladnosti s prostorskim aktom. Če ta možnost (da objekt nima povsod enake višine) ni izrecno omenjena v prostorskem aktu, to po presoji sodišča še ne pomeni, da gradnja takega objekta ni dovoljena, dokler je objekt znotraj vseh predpisanih parametrov. Drugačen bi bil položaj v primeru, ko bi objekt v enem delu presegal dovoljen višinski gabarit.
Parcela, ki je nedvomno navedena v besedilnem delu sodne poravnave in za katero veljajo navedene omejitve gradnje, je le parcela C. Zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da bi bilo treba omejitev višine in odmike, dogovorjene s sodno poravnavo, upoštevati tudi za parc. št. D, češ da je logično, da so relevantne le izmere, ne pa tudi, za katero parcelo gre. Po presoji sodišča bi šlo pri takem tolmačenju za nedovoljeno raztezanje obremenitve na zemljišče, ki ni bilo predmet dogovora. Sklicevanje na grafični del sodne poravnave sodišče ocenjuje kot neprimeren dokaz za dokazovanje, kaj naj bi sodna poravnava dejansko zajemala, saj je stvarna služnost omejitve gradnje, ki izhaja iz besedilnega dela sodne poravnave, vknjižena v zemljiški knjigi le pri parc. št. C.
Pravica stranke, da se seznani z uspehom dokazovanja pomeni, da mora uradna oseba stranki na njeno zahtevo predstaviti svoje videnje dejanskega, posledično pa tudi pravnega stanja zadeve, v tem okviru pa ji tudi predstaviti pričakovano odločitev. Brez takega ravnanja uradne osebe načelo zaslišanja stranke nima pravega pomena, saj se stranka nima o čem izjaviti oziroma ne ve, o katerih relevantnih dejstvih lahko poda svojo izjavo. Kršitev te obveznosti pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Ker organ v obravnavani zadevi ni ravnal tako, pač pa se je zgolj splošno skliceval na povzetek zakonskega besedila, vloge Računskega sodišča in vire AJPES in spletno stran tožnice, je bila tožnici kršena pravica do kontradiktornosti postopka, pravica do obrambe, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka v skladu s 3. točko drugega odstavka 247. člena ZUP.
pridobitev kvalificiranega deleža v banki - zahteva za pridobitev dovoljenja - zavrženje zahteve - pomanjkljivosti - poziv na odpravo pomanjkljivosti - prekluzivni rok
Izpodbijani sklep temelji na določbi tretjega in četrtega odstavka 334. člena ZBan-2 (na podlagi katerih je tožena stranka tožnike pozvala, da pomanjkljivosti zahteve odpravijo v roku 15 dni in ker tožniki pomanjkljivosti v danem roku niso odpravili, je tožena stranka njihovo zahtevo zavrgla), ki je tako v obravnavani zadevi pravilno uporabljen v postopku, ki je del skupnega postopka (z ECB), pri čemer gre za fazo, ki je prenesena na toženo stranko kot nacionalni organ in je v postopku pred toženo stranko pravilno uporabljeno relevantno nacionalno pravo kot del upoštevnega prava Unije. Del slednjega, torej upoštevnega prava Unije, so tako tudi določbe glede prekluzivnega 15 dnevnega roka iz tretjega odstavka 334. člena ZBan-2.
davek na dodano vrednost (DDV) - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka
S tem, ko je pritožbeni organ I. točko izreka odmerne odločbe odpravil, po mnenju sodišča ni izdal upravnega akta, ki bi lahko postal dokončen. Po presoji sodišča je napačno stališče toženke, da je odločba Ministrstva za finance DT-499-16-99/2016-6 z dne 2. 6. 2017 glede točke I. izreka odmerne odločbe postala dokončna. Glede na dejstvo, da je pritožbeni organ odpravil točko I izreka odmerne odločbe, ni s tem v ničemer oblikoval ali spremenil pravnega položaja tožnika in tudi ni ugotavljal pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato odločitev pritožbenega organa o odpravi točke I izreka odmerne odločbe ni upravni akt in ne more dobiti učinka materialne dokončnosti oziroma pravnomočno urejenih upravopravnih razmerij.