ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7. ZUP člen 2, 4, 5, 13, 226, 232.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do pritožbe - odločanje upravnega organa druge stopnje o pritožbi - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Ker nalog uresničevanja ustavnih in zakonskih določb za zaščito v Sloveniji živeče romske skupnosti ni mogoče uvrstiti na področje nobenega od ministrstev, je za obravnavanje pritožbe v tovrstnih zadevah, pristojna Vlada Republike Slovenije.
Iz izpodbijanih sklepov in navedb strank izhaja, da v obravnavanem primeru prijaviteljem na javni razpis pravno sredstvo ni bilo zagotovljeno.
Tožnici bi tako morala biti zagotovljena pritožba, o kateri bi kot pristojna odločala Vlada Republike Slovenije.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - izbris iz registra stalnega prebivalstva - upravičena odsotnost
Po mnenju sodišča sta oba upravna organa prve in druge stopnje pravilno ugotovila, da v obravnavanem primeru tožnica ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja, ker za odsotnost, daljšo od enega leta, niso izpolnjeni pogoji upravičene odsotnosti v prvem pet letnem obdobju, navedeni v tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD. Pogoj dejanskega življenja v RS pri tožnici ni izpolnjen, predvsem zato ker je tožnica zapustila RS že pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva, še zlasti pa zato ker tožnica v RS nima središča življenjskih interesov, temveč je središče njenih življenjskih interesov v Novem Sadu, kjer sedaj živi in tudi ne namerava prebivati v RS ter se ne želi vrniti v RS, temveč želi le ponovno pridobiti stanovanje JLA. Tožničin odhod iz RS ni bil posledica njenega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, prav tako pa niso bile podane ovire za vrnitev iz zakonsko določenih razlogov, zato torej tožničina odsotnost ne predstavlja upravičene odsotnosti in posledično tožnica pogoja dejanskega življenja v RS ne izpolnjuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblika brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - vezanost na zahtevek
Pravno svetovanje se dodeli z namenom, da določen kvalificiran pravni strokovnjak v pravnem mnenju poda oceno o dejanskih in pravnih vprašanjih o tem, ali ima vložitev tožbe verjeten izgled za uspeh.
Opredelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči prosilca v sami prošnji še ne pomeni, da tožena stranka po proučitvi zadeve glede na okoliščine zadeve in glede na oceno, da bo dosežen pričakovani rezultat, ne more določiti drugačne oblike in obsega pomoči, kot je zahtevana. V skladu s prvim in drugim odstavkom 28. člena ZBPP namreč tožena stranka ni strogo vezana na zahtevek oz. zaprošeno obliko pravne pomoči, saj zakon določa, da se brezplačna pravna pomoč dodeli zgolj praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika
Razlogov na strani tožnice, ki bi utemeljevali razrešitev odvetnika po devetem odstavku 30. člena ZBPP, tožnica ni konkretno utemeljila niti izkazala. Zgolj pavšalno mnenje tožnice, da odvetnik svoje dolžnosti ne opravlja v redu, ker naj bi kontaktiral z njenim bivšim možem, za drugačno odločitev v zadevi ne zadošča.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z odločitvijo drugostopnega organa, s katero je bilo tožnikovi pritožbi ugodeno, ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ampak je bilo poseženo le v veljavnost prvostopnega akta na ta način, da je bil le-ta odpravljen. Kljub temu, da v izreku ni bilo izrecno navedeno, da se zadeva vrne v nov postopek, je prvostopni organ sledil napotkom iz obrazložitve in o zadevi odločal v ponovljenem postopku. Po obrazloženem navedena drugostopna odločba ne po 2. in ne po 5. členu ZUS-1 ni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu, zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z drugim in tretjim odstavkom tega člena glede tega tožbo zavrglo.
Kljub odgovoru tožba še vedno ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZUS-1 morala in tako ostaja tožba nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati. Tožeča stranka ni navedla ne tožene stranke niti ni navedla katero upravno odločbo izpodbija, niti zakaj meni, da je izpodbijana odločba nepravilna in kako oziroma v čem naj jo sodišče odpravi in tako ni postavila tožbenega zahtevka. Na podlagi vsega navedenega sodišče ugotavlja, da je tožba ostala tako nerazumljiva, nepopolna, nejasna ter bistveno pomanjkljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve
Zakonska ureditev iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP predpisuje zavrnitev zahteve za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi v primerih, ko je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. To pomeni, da mora organ za brezplačno pravno pomoč pri odločanju o prošnji opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled („očitni“) in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku. Iz upravno sodne prakse izhaja, da pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oziroma zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni položaj - premoženje prosilca - pravica razpolaganja - hipoteka - načelo zaslišanja stranke v postopku - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Hipoteka, ki je vpisana na nepremičnini, ni takšna okoliščina, ki bi tožnici onemogočala razpolaganje z nepremičnino.
Tožena stranka ni dala možnosti tožnici, da se izjavi o pridobljenih podatkih iz zemljiške knjige in tudi ne glede vrednosti nepremičnin po podatkih GURS-a, torej, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe. Sodišče ugotavlja, da je tožnica šele z izdajo izpodbijane odločbe bila seznanjena, na podlagi katerih dejstev je tožena stranka odločila o njeni vlogi oziroma prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj ni imela možnosti seznaniti se z listinami in se o njih izjaviti pred izdajo izpodbijane odločbe. Tako je bila storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Tožnik je smiselno uveljavljal, da naj bi kljub neizpolnjevanju pogoja iz 9. člena ZDen bilo zahtevano premoženje vrnjeno, kar naj bi utemeljevalo povezavo med njegovim primerom ter ustavno odločbo št. Up-282/15-30 z dne 5. 10. 2017, vendar pa s tem po oceni sodišča ni niti s stopnjo verjetnosti izkazal okoliščin iz 4. točke 260. člena ZUP, saj ni jasno, kako naj bi ta odločitev Ustavnega sodišča predstavljala drugačno odločitev o predhodnem vprašanju v zadevi denacionalizacije bivšega lastnika A. A., tj. vprašanju ugotovitve državljanstva. Zato tudi ni mogoče slediti tožbenim navedbam v zvezi z državljanstvom pok. bivšega lastnika ter njegovih pravnih naslednikov glede na njihov kraj rojstva (tožnik namreč meni, da ker so bili vsi rojeni v Ljubljani, to pomeni, da so državljani RS), saj so to okoliščine, ki bi jih tožnik lahko (oziroma ki jih mogoče je) uveljavljal v postopku ugotovitve državljanstva po tretjem odstavku 63. člena ZDen.
ZBPP člen 1, 8, 8/1, 8/1-4, 11, 11/3. ZIZ člen 55, 56.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - izvršilni postopek - izvršilni naslov
Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se zato pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči preverja tudi, ali prosilec izpolnjuje vsebinske pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Kolikor prosilec enega od tako določenih pogojev ne izpolnjuje, se njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne ugodi. ZBPP, poleg navedenega, posebej določa zadeve, v katerih se brezplačna pravna pomoči ne dodeli, med drugim tudi, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo
ZDDV-1 člen 39, 39/2. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 90.
davek na dodano vrednost (DDV) - finančni lizing nepremičnin - dobropis - popravek izstopnega DDV - odstop od pogodbe o leasingu
Pisno obvestilo kupca o znesku DDV, za katerega nima pravice do odbitka, je zgolj formalni pogoj, ki ga je določil slovenski zakonodajalec po pooblastilu iz drugega odstavka 90. člena Direktive sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, da lahko davčni zavezanec popravi znesek obračunanega DDV, ne pa tudi vsebinski pogoj. Vsebinski pogoj pa je, da je prišlo do znižanja davčne osnove zaradi preklica naročila, vračila ali znižanja cene po opravljeni dobavi. V obravnavnem primeru ni sporno, da je prišlo do vračila, torej je vsebinski pogoj za zmanjšanje davčne osnove izpolnjen, prav tako pa ni sporno, da je izpolnjen tudi formalni pogoj iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa
Določbe VIII. poglavja OT, ki opredeljujejo posamezne storitve v pravdnih zadevah, ne utemeljujejo zaključka tožene stranke, da je v postavkah tega poglavja zajeto tudi opravilo posveta s stranko.
Ureditev, v skladu s katero je odvetnik, ki izvaja BPP, upravičen le do polovičnega plačila, je skladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nepopolna vloga - poziv na odpravo pomanjkljivosti
Vložena prošnja tožnice je bila v rubriki „podatki o zadevi“ izpolnjena le z navedbo opravilne številke zadeve, zaradi česar je bila po naziranju senata nepopolna. Kljub temu toženka ni pozvala tožnice na dopolnitev navedene rubrike, zato ni pravilno uporabila prvega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da mora organ stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti.
davek na dodano vrednost (DDV) - davčni inšpekcijski nadzor - obseg in vsebina davčnega nadzora - ugotovitvena odločba - pogoji za izdajo odločbe
Davčni organ ni pristojen za ugotavljanje storitve kaznivih dejanj. Prvi odstavek 127. člena ZDavP-2 jasno določa, da davčni nadzor, med drugim po drugem odstavku cit. člena torej tudi davčni inšpekcijski nadzor, obsega nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem zakonov o obdavčenju in ZDavP-2. Po presoji sodišča zato po prvem odstavku 141. člena ZDavP-2 ni mogoče izdati ugotovitvene odločbe, s katero bi se ugotovile nepravilnosti s področja kazenskega prava, temveč je mogoče ugotoviti le nepravilnosti, poenostavljeno rečeno, z davčnega področja oz. s področja drugih zakonov, ki spadajo v pristojnost davčnih organov.
Po določbah zakona, ki ureja upravni postopek, lahko organ zoper odločbo katerega je pravočasno sprožen upravni spor, svojo odločbo odpravi ali spremeni. Sodišče v tem primeru od tožnika zahteva, da mu v 15 dneh sporoči ali in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt. Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - davčno (ne)priznani odhodki - rezervacije - dolgoročne rezervacije - oblikovanje rezervacij - napačna uporaba materialnega prava
Rezervacije, ki jih je oblikovala tožnica, so po vsebini pogojne dolgoročne obveznosti, saj tožnica ne ve, ali se bodo obveznosti pojavile ali ne. Tožnica v zvezi s tem še ni imela nobenih stroškov, zato je takšno oblikovanje nezanesljivo in v nasprotju s SRS, ki zahteva, da mora biti velikost rezervacij zanesljivo ocenjena. Ker tožnica ne ve, ali se bodo tovrstni stroški sploh pojavili v prihodnosti, iz preteklih izkušenj pa izhaja, da tožnica tovrstnih rezervacij ne potrebuje, gre tudi po presoji sodišča za pogojne obveznosti. Pretekli dogodek, na katerega se sklicuje tožnica, ko je veterinarska prava Republike Italije ugotovila biološka tveganja pri prodaji rib na italijanskem trgu in zahtevala njihov umik iz tega trga, tudi po presoji sodišča ne predstavlja obvezujočega dogodka, na podlagi katerega bi tožnica utemeljevala dolgoročne obveznosti z oblikovanjem rezervacije v omenjenem znesku.
Davčni organ izhaja iz napačne razlage materialnega prava, po kateri je mogoče skladno z 29. členom ZDDPO-2 posamezen odhodek, ki je dejansko znižal dobiček pravne osebe, davčno nepriznati zgolj zaradi ocene, da je iz ekonomskega in poslovnega vidika nesprejemljivo, da se je pravna oseba (tožnica) odločila za tako drage storitve. Odločitev o tem, ali je določen odhodek poslovno smotrn ali ne, je primarno stvar poslovne avtonomije pravne osebe in ne temelj vprašanja (ne)upoštevanja pri obdavčitvi na podlagi ZDDPO-2. Le če bi višina odhodka, ki je sicer namenjen za ustvarjanje prihodkov, kazala na to, da gre za zasledovanje tudi drugih ciljev, ali pa da gre za zlorabo davčnih predpisov, je skladno z 29. členom ZDDPO-2 davčni organ pooblaščen, da dejansko nastali odhodek ne prizna pri odmeri davka od dobička na podlagi tega zakona.
Toženka je na strokovno mnenje Komisije za cepljenje vezana, vendar mora preveriti, ali je sestavljeno v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 22. č člena ZNB in 3. in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. Glede na enotno upravnosodno prakso ima mnenje komisije naravo izvedenskega mnenja. Vsebina mnenja mora zato zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP. Z vsebino mnenja je treba starše seznaniti.