ZDDV-1 člen 39, 39/2. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 90.
davek na dodano vrednost (DDV) - finančni lizing nepremičnin - dobropis - popravek izstopnega DDV - odstop od pogodbe o leasingu
Pisno obvestilo kupca o znesku DDV, za katerega nima pravice do odbitka, je zgolj formalni pogoj, ki ga je določil slovenski zakonodajalec po pooblastilu iz drugega odstavka 90. člena Direktive sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, da lahko davčni zavezanec popravi znesek obračunanega DDV, ne pa tudi vsebinski pogoj. Vsebinski pogoj pa je, da je prišlo do znižanja davčne osnove zaradi preklica naročila, vračila ali znižanja cene po opravljeni dobavi. V obravnavnem primeru ni sporno, da je prišlo do vračila, torej je vsebinski pogoj za zmanjšanje davčne osnove izpolnjen, prav tako pa ni sporno, da je izpolnjen tudi formalni pogoj iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1.
brezplačna pravna pomoč - molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - pravnomočno odločeno o prošnji
O tožničini vlogi za dodelitev BPP z dne 26. 2. 2018 je tožena stranka že odločila (odločba pa je bila po podatkih iz upravnega spisa dne 4. 9. 2020 (fikcija vročitve), torej več mesecev pred vložitvijo tožbe, vročena tožnici), zato tožbene navedbe o molku organa niso utemeljene.
Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in paziti nanjo ves čas postopka.
Glede na tožnikove tožbene navedbe o prejemu odločbe je sodišče tožnika pred izdajo sklepa seznanilo s svojimi ugotovitvami, ki se nanašajo na presojo pravočasnosti tožbe in mu dalo možnost, da se glede ugotovljenih dejstev sodišča izjavi.
ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1. ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6, 6/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - skrajšani ugotovitveni postopek - prenos sredstev na privatizacijski račun
V zvezi navedbami tožeče stranke, da je izpodbijana odločitev napačna, ker ne upošteva, da tožeča stranka sredstev ni mogla porabiti, sodišče dodaja, da je pravno nepomembno, ali je varčevalec sredstva dejansko lahko uporabil. V zvezi s prenosom sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Drugi stavek drugega odstavka 2. člena ZNISESČP je namreč določba pojasnjevalne narave, ki ne posega v prvi stavek tega člena (niti v drugi stavek prvega odstavka 1. člena zakona), ampak ga dopolnjuje s tem, ko primeroma določa, da so ''iz poplačila med drugim izključene tudi stare devizne vloge, ki so jih varčevalci v skladu s predpisi BiH prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije''. Po izvedenem prenosu na JPR je upniško - dolžniško razmerje med bivšim varčevalcem in Banko za preneseni del deviznih sredstev prenehalo. Poraba sredstev po izvedenem prenosu pri tem ni bistvena, saj je razlog za prenos deviznih vlog nastal izven sfere Banke. Kot je sodišče že pojasnilo, Republika Slovenija odgovarja za obveznosti, ki jih ima Banka do varčevalcev, ker je bila njena lastnica in je v tej vlogi (lahko) prenesla njeno premoženje na novo banko. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - devizna vloga
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka ustrezno obrazložila, zakaj šteje, da vloga št. ... ni neizplačana stara devizna vloga. Kot je navedla tožena stranka v izpodbijanem sklepu, je tožeča stranka zahtevala verifikacijo devizne vloge, ki vsebuje dinarska sredstva in ne deviznih. Jugoslovanski dinar je bil pred letom 1991 uradna valuta v Jugoslaviji, zato hranilne vloge v dinarjih niso devizne vloge. Tožena stranka je tako pravilno ugotovila, da predmetna hranilna vloga ne ustreza opredelitvi stare devizne vloge po prvem odstavku 2. člena ZNISESČP, saj, kot rečeno, ne gre za devizno vlogo. Navedeno pomeni, da terjatev, ki jo v obravnavanem postopku uveljavlja tožeča stranka ni terjatev do Banke, za katero bi odgovarjala Republika Slovenija na podlagi določb ZNISESČP. Tožena stranka je zato pravilno odločila, da se zahteva zavrže na podlagi 129. člena ZUP, ker tožeča stranka ne uveljavlja upravičenja po določbah ZNISESČP.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi
Kadar je prišlo do prenosa sredstev z računov pri Banki na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), ne gre več za devizno vlogo pri Banki oziroma (njeni) Glavni podružnici Sarajevo in torej upnik nima več terjatve do Banke, Banka pa nima obveznosti, da jo izplača. Republika Slovenija po ZNISESČP ni prevzela izpolnitve tistih obveznosti Banke, ki so prenehale pred njegovo uveljavitvijo.
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na posebni enotni privatizacijski račun po ZNISESČP ni pravno relevantno. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica.
Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - dvom - postopek odstranitve tujca iz države - pogoj - pomanjkljiva obrazložitev
Omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve resnične identitete.
Izpodbijani sklep je nezakonit tudi zato, ker iz njega ni razvidno toženkino dolžnostno ravnanje (kar tožnik v tožbi uveljavlja s sklicevanjem na potrebno presojo sorazmernosti in v tem okviru nujnosti ukrepa), torej na kakšen način bo preverjala tožnikovo istovetnost.
Iz tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 izhaja, da morajo biti za izrek ukrepa omejitve gibanja kumulativno izpolnjeni trije pogoji, namreč da: (1) je bilo prosilcu gibanje (že) omejeno zaradi postopka vračanja v skladu z Zakonom o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) zaradi izvedbe postopka vrnitve ali odstranitve; (2) da je mogoče utemeljeno domnevati, da je prosilec prošnjo za mednarodno zaščito vložil samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve; in (3) da je imel prosilec možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
šolstvo - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - postopek izvolitve v naziv - avtonomija državne univerze - merila za izvolitev v naziv
Zakonodajalec je predpisal, da je v naziv redni profesor „lahko“ izvoljen, kdor ima „doktorat znanosti in preverjene pedagoške sposobnosti“, kar so materialno-pravni pogoji.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna država - prosilec iz Maroka - preganjanje - diskriminacija - resna škoda - svetovalec za begunce
Tožnik ni izkazal ekonomske ali socialne diskriminacije, prav tako pa ni niti navedel, da bi bil v Alžiriji kot Berber podvržen diskriminaciji v obliki pravnih, upravnih, policijskih ali sodnih ukrepov, kot izhaja iz Priročnika UNHCR. Sodišče zato ugotavlja, da tudi v tem delu tožnik ni izkazal vzročne zveze med razlogi preganjanja in dejanji preganjanja (osmi odstavek 27. člena ZMZ-1).
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca - odločba o vrnitvi tujca - zloraba postopka mednarodne zaščite - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Tretja alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 med objektivna merila izrecno uvršča okoliščino, da „je prosilec že imel priložnost začeti azilni postopek“.
Del dejanskega stanja je tudi ugotovitev organa, v čem je vloga stranke nepopolna ali nerazumljiva, torej zakaj ni možna njena vsebinska obravnava. Vsebina poziva stranki na odpravo pomanjkljivosti vloge takšne obrazložitve ne nadomešča, saj poziv pomeni le seznanitev stranke z ugotovitvijo organa, da je vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, in navodilo, kako naj vlogo popravi oziroma dopolni.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - identiteta - dokazno breme - nevarnost pobega
V postopkih mednarodne zaščite je prosilec za mednarodno zaščito tisti, na katerem je breme dokazovanja svoje identitete oziroma državljanstva in da prosilec nosi posledice, če svoje identitete ne dokaže na verodostojen način. Ugotovitev istovetnosti prosilca pa je v tovrstnem postopku ključnega pomena, ne samo zato, da se ve, kdo je prosilec, temveč tudi zato, da se lahko ugotavljajo (subjektivne) okoliščine, na katere se prosilec sklicuje.
Ugotoviti je treba konkretne okoliščine, od katerih je odvisna odločitev o tožnikovi prošnji in ki so obenem takšne, da jih drugače, kot na način osebnega stika s tožnikom, ni mogoče pridobiti. Pridobiti jih je treba z (obveznim) osebnim razgovorom, ki še ni bil opravljen in je torej tožnikova navzočnost nujno potrebna.
Podana je utemeljena bojazen, da bo tožnik, če mu ne bo omejeno gibanje iz države pobegnil. O nasprotnem, torej o tem, da saj je mejo prestopil vedoma in z določenim ciljem (priti in ostati v Italiji), o čemer pričajo tako enosmerna avtobusna vozovnica in to v kraj, kjer je tožnika na drugi strani meje že pred tem (prvič) prijela italijanska policija, kot tudi situacija, kot jo je sam opisal na naroku (in narisal tolmač), in v kateri je bil prijet in nato že drugič vrnjen v Slovenijo.
ZUS-1 člen 28, 29, 29/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 112, 112/1, 112/2.
tožba - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe je določen v 28. členu ZUS-1. Prvi odstavek 29. člena ZUS-1 določa, da se tožba vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti. Po drugem odstavku 29. člena ZUS-1 se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto. Če tožba na pošto ni oddana priporočeno, ampak je oddana z navadno pisemsko pošiljko, se šteje, da je vložena takrat, ko jo sodišče prejme. To izhaja tudi iz določb 112. člena ZPP, ki se v upravnem sporu uporabljajo v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po prvem odstavku 112. člena ZPP je namreč vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena sodišču, preden se rok izteče, kolikor pa se pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - zavrženje tožbe
S tožbo izpodbijani akt toženke kot pritožbenega organa, s katero je odpravila sklep prvostopenjskega organa, o zavrnitvi zahteve za priznanje položaja stranskega udeleženca in ji tak položaj priznala, je namreč samo odločitev procesne narave v inšpekcijskem postopku zoper tožnika v tem upravnem sporu, s katero navedeni postopek ni bil končan. Zato ne more uživati samostojnega pravnega varstva v upravnem sporu.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - nevarnost pobega
Za obstoj standarda očitnega dvoma v tožnikovo istovetnost kot ene izmed podlag za omejitev gibanja na prostore Centra za tujce ne zadostuje zgolj okoliščina, da tožnik ne poseduje osebnega dokumenta s fotografijo.
Sodišče tožnikovega ponovnega prijetja v Italiji s strani italijanskih varnostnih organov 21. 8. 2020 ne more pripisati naključju oz. pomoti zato tožnik ni uspel izpodbiti, da obstaja utemeljena nevarnost, da bo pobegnil.
ZUOPP-1 člen 17, 33. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. URS člen 52, 52/2. ZOsn člen 75.
otrok s posebnimi potrebami - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja - največja korist otroka - podaljšanje izobraževanja za učence s posebnimi potrebami - status - zmotna uporaba materialnega prava
Zakonodajalec očitno ni predpisal, da mora biti zahteva dana pred dokončanjem osnovnošolskih obveznosti in po naravi stvari izpolnitev pogoja, da se otrok ni vključil v program srednješolskega izobraževanja, lahko nastopi tudi po dokončanju osnovnošolske obveznosti, poleg tega pa lahko po dokončanju osnovnošolske obveznosti pride do spremembe potreb pri otroku. To pomeni, da tožena stranka ni imela podlage, da je zahtevo zavrnila z argumentom o prepozno vloženi zahtevi, ampak bi morala zahtevo obravnavati po vsebini s strokovnega vidika, ob upoštevanju mnenja Komisije, in sicer, ali je v največjo otrokovo korist predlog staršev tudi upoštevajoč zatrjevane spremenjene potrebe in interesa otroka ter njegovih staršev.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - dvom - begosumnost - nevarnost pobega
Omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve resnične identitete. V nasprotnem primeru ukrep ne bi bil nujen in bi bil nesorazmeren.
Sama okoliščina, da je brez osebnih dokumentov, še ne dosega standarda očitnega dvoma v istovetnost.
Za obstoj razloga za omejitev gibanja po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni potrebno, da bi zakon še posebej določal objektivna merila za begosumnost. ZMZ-1 je opredelil pojem "nevarnost pobega", ki pomeni, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je utemeljeno mogoče sklepati, da bo oseba pobegnila.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika določenega za izvajanje brezplačne pravne pomoči - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - preizkus izpodbijane odločbe
Tožena stranka je zavrnila predlog za razrešitev odvetnika, medtem ko iz obrazložitve razlogi, ki so toženo stranko vodili k odločitvi, niso razvidni. Tako iz obrazložitve odločbe ne izhaja odločitev in obrazložitev organa v zvezi s podanim predlogom, zaradi česar gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe in se odločbe ne da preizkusiti.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje veljavnosti izdanega dovoljenja - davčne obveznosti
Zavod RS za zaposlovanje ni izdal soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, ker tožnik kot delodajalec na dan vložitve vloge ni imel poravnanih zapadlih davčnih obveznosti in ni predlagal obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste.
Toženka je pravilno ugotovila, da tožnik pogojev za podaljšanje dovoljenja iz 18. člena ZZSDT ne izpolnjuje, saj tožnik v sodnem postopku z ničemer ni izkazal, da bi bilo dejansko stanje glede davčnega dolga na dan vložitve predloga drugačno, kot izhaja iz izreka izpodbijane tožbe, zato je njegovo prošnjo na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 pravilno zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanja v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu,