V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni ZVO-1 torej nedvoumno predvideva posebno okoljevarstveno dovoljenje za IED napravo in posebno okoljevarstveno dovoljenje za obrat. Za pridobitev vsakega od teh dovoljenj je predpisan samostojen postopek, ki se začne izključno na vlogo stranke, medtem ko lahko do spremembe teh dovoljenj iz razlogov, ki so v zakonu izrecno našteti, pride tudi po uradni dolžnosti. Združevanje obeh postopkov je mogoče le na podlagi zahteve upravljavca, ne pa tudi po uradni dolžnosti.
gradbeni objekt - izkaz nevarnosti - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijanega akta glede nevarnosti objekta je brez zahtevane pravne obrazložitve, saj neizrečen inšpekcijski ukrep ne pomeni, da je objekt varen. Upravni organ bi moral v okviru pravilne ugotovitve dejanskega stanja sporna dejstva o nevarnosti objekta ugotoviti in presoditi, ali objekt neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati navedene okoliščine, razlogi in pravna podlaga za odločitev organa, konkretizirane na način in v takšni meri, da odločitev, ki je bila sprejeta, nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do navedb opredeli.
komasacija - komasacijski postopek - komasacija (nova razdelitev zemljišč) - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - načelo zaslišanja strank v postopku - obrazloženost odločbe - neobrazložena odločba
Glede na pavšalno obrazložitev, iz katere ni razvidno, ali sta tožeči stranki podali pripombe in ali sta bili vabljeni na ustno obravnavo, sodišče ocenjuje, da je izpodbijana delna odločba v tem delu neobrazložena do te mere, da onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka.
Tožnica je bila v Državno komisijo za splošno maturo imenovana ob upoštevanju zakonskih pogojev in Zakon o maturi določa poleg zakonskih pogojev za imenovanje tudi pogoje za razrešitev ter trajanje opravljanja te javne funkcije, torej gre za pravno vezane odločitve. To pomeni, da morajo biti tako pri imenovanju kot razrešitvi upoštevane pravne podlage in da je posamezniku, ki zatrjuje kršitev v postopku imenovanja ali razrešitve, treba priznati pravni interes za vložitev tožbe in (tudi) preizkus zakonitosti razrešitve. Tak akt ni izdan na podlagi politične diskrecije.
Izpodbijani akt je bil izdan v izvrševanju upravne funkcije zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, zato mora biti akt obrazložen.
Ker tožena stranka izpodbijanega sklepa o spremembi sklepa o imenovanju Državne komisije za splošno maturo, s katerim je razrešila tožnico kot dosedanjo predsednico in namesto nje imenovala novega predsednika, ni obrazložila, niti razlogi za tožničino razrešitev niso izhajali iz drugih aktov, sprejetih v odločanju tožene stranke, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
odobritev pravnega posla - promet z gozdnim zemljiščem - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - gozdno zemljišče - gozd
Z uporabo jezikovne razlage je ob primerjanju besedila prve alineje prvega odstavka ter četrtega odstavka 2. člena ZG mogoče ugotoviti, da je zakonodajalec kot merodajno okoliščino pri ugotavljanju, ali je določeno zemljišče gozd, določil obseg poraščenosti zemljišča z gozdnim drevjem. Če ta poraščenost znaša manj kot 0,25 ha, potem zemljišča ni mogoče šteti za gozd, ne glede na njegovo namensko rabo.
Za odločitev je pravno relevantno, da je bil tožnik prijavljen v sistem zavarovanja in je s tem zavezanec za plačilo na podlagi 16. člena ZPIZ-2. Glede na navedeno je bil tožnik skladno z 9. člen ZDavP-2 obračun tudi dolžan oddati, kar je tudi storil, ni pa plačal dolgovanih obveznosti po obračunu, s tem pa so predloženi obračuni davka po preteku roka za plačilo postali izvršljivi.
komasacija - komasacijski sklad - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - nova razdelitev zemljišč - površina zemljišča - vrednotenje zemljišča
Namen komasacije je, da se zemljišča na komasacijskem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča.
Iz predloženih elaboratov in grafičnih prikazov izhaja, da sta tožnika vložila zemljišče v štirih kosih, dobila pa sta ga v dveh. Navedeno gotovo sledi namenu komasacije, ki je v tem, da se zemljišča čimbolj zaokrožijo.
položaj stranskega udeleženca - inšpekcijski postopek - pravni interes - stranski udeleženec - zavezanec za dohodnino
Tožnik namreč utemeljeno opozarja, da gre v obravnavanem primeru za odmero davka, ki se po določbah ZDoh-2 (131. a in 132. člen) ne všteva v letno davčno osnovo in se šteje za dokončen davek. To pa pomeni, da pravna korist tožnika glede obračuna in plačila davka, ki se nalaga družbi A. kot plačniku, ni zgolj posredna, saj se s tem, ker gre za dokončen davek, odloča tudi opravnem temelju in o višini dohodninske obveznosti tožnika kot zavezanca za dohodnino. To pa obenem pomeni, da tožnik, drugače kot v že omenjeni zadevi X Ips 298/2015, ne bo imel možnosti, da se udeležuje postopka odmere dohodnine ne v tem in tudi ne v drugem postopku, saj v ZDavP-2 ni predviden poseben postopek, v katerem bi bilo mogoče uveljavljati ugovore, ki se nanašajo na obračn davčnega odtegljaja. V primeru, ko odmeri akontacije dohodnine pri družbi izplačevalki sledi postopek odmere dohodnine, pa se z vidika pravnega interesa zavezancev za dohodnino v drugačni luči pokaže tudi določba četrtega odstavka 59. člena ZDavP-2. Za odtegnjeni znesek davka se namreč zmanjša znesek davka, ki je davčni zavezanec dolžan plačati oziroma se morebitna preplačana akontacija davka vrne zaveznacu za dohodnino v odmernem postopku.
nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča - oprostitev plačila - pogoji
Druge povedi četrtega odstavka 2. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Sevnica ni mogoče razlagati na način, da bi moral organ v primeru, kot je obravnavani (ko iz opravljenih poizvedb pri pristojnem organu o prejemanju za ta primer relevantnega vira dohodka izhaja, da tega dohodka tožnik ne prejema), sam preverjati izpolnjevanje pogojev iz predpisov o socialnem varstvu, saj mu tega ta določba ne nalaga oziroma mu takšne pristojnosti na tej podlagi ni mogoče predpisati.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča - odmera nadomestila - napačna uporaba materialnega prava
V izpodbijani odločbi je neskladno s prostorskimi akti in potrdilom o namenski rabi prostora ugotovljeno, da sodi zemljišče parc. št. 243/7 k.o. ... pod dejavnost ostali poslovni nameni. Glede na to, da sodi predmetno zemljišče v območje centralnih dejavnosti, so tukaj glede na vsebino te dejavnosti, določene s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta, mogoče - razen oskrbnih in storitvenih dejavnosti - tudi družbene dejavnosti in bivanje. Za ta dva namena uporabe pa 9. člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ruše predvideva drugačno (bistveno nižjo) odmero točk kot za „ostale poslovne namene“.
odpis dolga - zavrnitev zahtevka - pritožba - zamuda roka - zavrženje pritožbe
Odločba, s katero je davčni organ odločil o tožnikovi vlogi za odpis oziroma delni odpis obveznosti po sklepu o davčni izvršbi in vlogo zavrnil, je bila tožniku vročena 13. 11. 2019. Tožnik je pritožbo zoper odločbo vložil 2. 12. 2019 in torej po poteku 15-dnevnega roka za pritožbo. Pritožbeni rok je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - ekonomski razlog
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ni bil diskriminiran na podlagi osebnih lastnosti ter da je navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite in da njegovih navedb ni mogoče povezati z njegovo raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo družbeni skupini ter da okoliščine, ki jih navaja, niso takšne narave, da bi prestavljale utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite. Pravilno je bilo ugotovljeno, da tožnik prihaja iz Maroka, ki ga je Vlada Republike Slovenije z odlokom določila kot varno izvorno državo, iz njegovih navedb pa ni najti tehtnih razlogov, ki bi kazali na to, da Maroko zanj ne bi bila varna izvorna država.
ZJF člen 100a, 100a/2. Pravilnik o pogojih za pridobitev naziva državni notranji revizor in preizkušeni državni notranji revizor (2015) člen 2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
pooblaščeni revizor - imenovanje revizorja - ponovna vloga - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - zavrženje vloge
Tožnica se v tožbi tudi sama sklicuje na istovrstne dokumente, kot jih navaja toženka v svoji obrazložitvi in ki so bili že presojani s strani toženke v predhodnem postopku, kar pojasni toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, in ki so bili podlaga za izdajo pravnomočne zavrnilne odločbe v predhodnem postopku. Ob takem stanju stvari pa tudi po presoji sodišča ni podlage za drugačno odločitev toženke. Sodišče sodi, da so relevantne okoliščine v obravnavani zadevi, to je, da je tožnici že bila izdana zavrnila odločba in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek tožnice, ni spremenilo, pravilno ugotovljene.
Izrek ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o kateri zahtevi stranke je z njim odločeno. Izreka namreč ni mogoče dopolnjevati ali pojasnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - žrtev nasilja v družini - pogoji za dodelitev stanovanja
Med strankama ni sporno, da ima Zveza prijateljev mladine verificiran program in je vključena v javno mrežo socialnovarstvenih programov, pomanjkljivost, zaradi katere prvostopenjski organ in tožena stranka tega dokazila nista štela kot ustreznega, pa je v tem, da nima verificiranega programa s področja pomoči ob nasilju v družini.
Po presoji sodišča bi morala tožena stranka na ustrezen način tožnika podučiti, kateri organ mora izdati dokazilo, da bi bilo upoštevno.
V konkretnem primeru je treba upoštevati, da gre za prava neuko stranko, glede te stranke iz spisa izhaja, da je bila deležna nasilja v družini, kar niti ni sporno, le ustreznega dokaza ni predložila. V kolikor prvostopenjski organ potrdila Zveze prijateljev mladine ni štel za ustreznega, bi moral o tem obvestiti stranko in ji na ustrezen način pomagati, da dobi ustrezno dokazilo.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 30, 30/6.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniški stroški - sodna poravnava - obrazložitev odločbe
Iz razlogov izpodbijanega sklepa niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka tožniku za sklenitev sodne poravnave odmerila nagrado po tar. št. 2303 ZodvT in ne po tar. št. 1112 ZodvT. Zato izpodbijani sklep nima vseh sestavin odločbe po 214. členu ZUP.
davčna izvršba - pravica do izjave - prenos dejavnosti - jamčevanje poroka
Ureditev ni v skladu z 22. členom Ustave RS, kolikor poroku, zoper katerega je sklep o davčni izvršbi izdan, ne omogoča, da se učinkovito izjavi o dejanskih in pravnih razlogih, na katerih temelji njegova obveznost. Pri tem je bistveno, da je pravica do izjave zagotovljena že pred sprejetjem odločitve.
Tožeči stranki pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila izdana odmerna odločba niti ni imela možnosti sodelovanja v postopku na prvi stopnji. Glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS v obravnavani zadevi ni pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožeči stranki.
ZBPP člen 24. ZUP člen 37, 37/2, 37/2-1, 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje vloge
Toženka je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrgla, upoštevaje ugotovitev, da je bila o isti stvari že izdana upravna odločba, tožnik pa ob vložitvi nove prošnje ni izkazal, da sta se dejansko stanje in pravna podlaga, na katera se opira tožnikova (nova) prošnja spremenila.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni kriterij - verjeten izgled za uspeh
Toženka je v obravnavanem primeru prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) zavrnila, ker je ugotovila, da ni izpolnjen objektivni kriterij za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 36. člena ZBPP. Kot je pojasnila toženka, tožnik želi brezplačno pravno pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je bila njegova pritožba zavržena kot nedovoljena na podlagi določb prvega in četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Zavrženo pritožbo je namreč tožnik (kljub prejetemu pravnemu pouku v sklepu, da se pritožba lahko vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit) vložil sam, pri čemer ni izkazal in niti ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit; da bi imel opravljen ta izpit, pa tudi ne izhaja iz podatkov uradne evidence Ministrstva za pravosodje.