davčna izvršba - pravica do izjave - prenos dejavnosti - jamčevanje poroka
Ureditev ni v skladu z 22. členom Ustave RS, kolikor poroku, zoper katerega je sklep o davčni izvršbi izdan, ne omogoča, da se učinkovito izjavi o dejanskih in pravnih razlogih, na katerih temelji njegova obveznost. Pri tem je bistveno, da je pravica do izjave zagotovljena že pred sprejetjem odločitve.
Tožeči stranki pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila izdana odmerna odločba niti ni imela možnosti sodelovanja v postopku na prvi stopnji. Glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS v obravnavani zadevi ni pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožeči stranki.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - žrtev nasilja v družini - pogoji za dodelitev stanovanja
Med strankama ni sporno, da ima Zveza prijateljev mladine verificiran program in je vključena v javno mrežo socialnovarstvenih programov, pomanjkljivost, zaradi katere prvostopenjski organ in tožena stranka tega dokazila nista štela kot ustreznega, pa je v tem, da nima verificiranega programa s področja pomoči ob nasilju v družini.
Po presoji sodišča bi morala tožena stranka na ustrezen način tožnika podučiti, kateri organ mora izdati dokazilo, da bi bilo upoštevno.
V konkretnem primeru je treba upoštevati, da gre za prava neuko stranko, glede te stranke iz spisa izhaja, da je bila deležna nasilja v družini, kar niti ni sporno, le ustreznega dokaza ni predložila. V kolikor prvostopenjski organ potrdila Zveze prijateljev mladine ni štel za ustreznega, bi moral o tem obvestiti stranko in ji na ustrezen način pomagati, da dobi ustrezno dokazilo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - zavrženje pritožbe - zavrženje prošnje
V zadevi izdaje prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo kakor tudi podaljšanje enotnega dovoljena po tretjem odstavku 87. člena ZTuj-2 pritožba ni dovoljena. V tretjem odstavku 87. člena ZTuj-2 je določeno, da pritožba ni dovoljena ne samo zoper odločbo, ampak tudi zoper sklep, ki ga izda upravna enota v upravni zadevi izdaje prvega enotnega dovoljenja.
Ker je v navedeni zadevi pritožba izključena z materialnim zakonom, glede na drugi odstavek 258. člena ZUP ni dovoljena tudi zoper sklep, ki ga v navedeni upravni zadevi izda upravna enota, pa čeprav je v tretjem odstavku 129. člena ZUP sicer določeno, da je zoper sklep o zavrženju zahteve dovoljena pritožba.
Če je stranki izdan upravni akt v enostopenjskem upravnem postopku, kjer ni pritožbe, ni stranka v ničemer prikrajšana do pravice do pravnega sredstva, saj ima v takem primeru pravico do sodnega varstva v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem RS.
ZBPP člen 24. ZUP člen 37, 37/2, 37/2-1, 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje vloge
Toženka je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrgla, upoštevaje ugotovitev, da je bila o isti stvari že izdana upravna odločba, tožnik pa ob vložitvi nove prošnje ni izkazal, da sta se dejansko stanje in pravna podlaga, na katera se opira tožnikova (nova) prošnja spremenila.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - osebno vročanje - vročanje po elektronski poti
Iz podatkov upravnega spisa ne izhaja, da bi bili izpolnjeni pogoji za vročanje poziva tožeči stranki za dopolnitev vloge po elektronski poti. Stranka namreč prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni poslala v elektronski obliki pač pa po pošti v fizični obliki, organu pa tudi ni sporočila, da želi vročitev dokumentov v varni elektronski predal, organ pa iz okoliščin tudi ni mogel zanesljivo ugotoviti, da ima tožeča stranka varni elektronski predal, ki je pogoj za elektronsko vročanje pisanj.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 30, 30/6.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniški stroški - sodna poravnava - obrazložitev odločbe
Iz razlogov izpodbijanega sklepa niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka tožniku za sklenitev sodne poravnave odmerila nagrado po tar. št. 2303 ZodvT in ne po tar. št. 1112 ZodvT. Zato izpodbijani sklep nima vseh sestavin odločbe po 214. členu ZUP.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96, 96/5. ZDDV-1 člen 63.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravičeni stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni zavezanec, identificiran za namene DDV
Namen 5. točke 96. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložb v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 je v tem, da tožnik ne bi dobil stroška iz naslova DDV povrnjenega dvakrat, in sicer enkrat v nacionalnem sistemu DDV kot odbitek, drugič pa iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja na podlagi javnega razpisa. V primeru, ko oseba na podlagi podatkov FURS izkaže, da ni davčni zavezanec, pa DDV, skladno z analogno razlago 63. člena ZDDV-1, ni izterljiv in je treba tak strošek priznati kot upravičen strošek.
Vlogo, s katero se uveljavlja, ZBPP imenuje prošnja za dodelitev BPP. V obravnavani zadevi prošnja za BPP ni bila podana na predpisanem obrazcu in ni imela vseh v zakonu določenih vsebin. Ker tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, ni bilo podlage, da bi tožena stranka prošnjo lahko vsebinsko obravnavala, ampak jo pravilno zavrgla.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrnitev prošnje - nujna brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - pravniški državni izpit (PDI) - zavrnitev tožbe
V obravnavanem primeru pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan, kar je obširno obrazložila tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, s katero se sodišče v celoti strinja in se nanjo tudi sklicuje. Tožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit in s tem je nerealno pričakovanje, da bo uspel s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča.
javni razpis - podelitev koncesij - obvezna lokalna gospodarska javna služba - sklep o priznanju sposobnosti biti stranka - izpolnjevanje pogojev - načelo zakonitosti - ugoditev tožbi
Ob jasno določenem pogoju najmanjšega števila zaposlenih v odloku in ZZPDej je po presoji sodiča tožena stranka z določitvijo pogoja števila zaposlenih na dan določen (šele) v razpisni dokumentaciji ravnala v nasprotju z Odlokom o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Ruše in kršila načelo zakonitosti. Iz obeh navedenih predpisov namreč pooblastilo za določitev drugačnega pogoja, kot ju določata oba predpisa, ne izhaja.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - zavržena vloga - poziv na dopolnitev vloge - nepopolna vloga - rok za dopolnitev vloge - prepozna dopolnitev - zavrnitev tožbe
Roka za dopolnitev nepopolne vloge v javnem razpisu, ki velja za vse prijavitelje, ni mogoče podaljšati in ima prekluzivno naravo. Zamuda takega (sicer procesnega) roka, ima za posledico izgubo pravice do določenega dejanja v postopku.
dostop do informacij javnega značaja - potencialni dokument - zavrnitev tožbe - materializiranost - oblika
Kriterij materializirane oblike ni izpolnjen. Sodišče soglaša s presojo tožene stranke, da je bilo s pojasnilom in priloženimi prilogami (posnetki zaslona) izkazano, da zahtevani dokumenti ne obstajajo in da na podlagi navedenega tožena stranka ni mogla posumiti, da organ z navedenimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati.
Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi uporaba 126. čena ZDavP-2, kot je bil spremenjen z novelo ZDavP-2G, ni v nasprotju s 155. členom URS. Zato sodišče tudi ne vidi razloga za prekinitev postopka in začetek postopka presoje ustavnosti spremenjenega 126. člena ZDavP-2 pred Ustavnim sodiščem RS.
Sklep o odpustu obveznosti je konstituticne narave, to pomeni, da do odpusta obveznsoti (v smislu, da preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero odpust učinkuje), pride šele s pravnomočnostjo tega sklepa. zato je za določitev obsega odpuščenih obveznosti treba uporabiti določilo ZFPPIPP, kot to velja ob izdaji sklepa o odpustu obveznosti, in ne določilo, ki velja na začetku stečajnega postopka.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Podlaga za začetek davčne izvršbe ni stanje davčnih knjigovodskih evidenc samo po sebi, ampak je pogoj za začetek davčne izvršbe to, da v času izdaje sklepa ni plačan davek po (izvršljivem) izvršilnem naslovu. Med izvršilne naslove spada tudi izvršljiv obračun davka; obračun davka postane izvršljiv, ko poteče rok za plačilo davka po obračunu davka, ki je predpisan z zakonom.
Glede vprašanja obstoja izvršilnega naslova glede terjanih obveznosti iz naslova za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače, izhaja iz spisov zadeve ter knjigovodske evidence tožene stranke, da je tožnica na dan izdaje izpodbijanih sklepov izkazovala neplačani davčni dolg. S tem pa so bili podani zakonsko predpisani pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi. Vsebinska pravilnost izvršilnega naslova (odločba oziroma obračun) pa ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe in posledično tudi ne v nadaljnjem sodnem postopku.
ZBPP člen 13, 14, 14/2. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 12, 17, 18.
prošnja za dodelitev BPP - finančni pogoj - vrednost nepremičnega premoženja - katastrski dohodek - kmetijska in gozdna zemljišča - ugoditev tožbi
Tožena stranka je za vse tožničine solastne nepremičnine nepravilno izračunala vrednost neporemičnin ne glede na namensko rabo posamične nepremičnine in posledilno nepravilno ugotovila, da vrednost nepremičnin presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP.
Ker se katastrski dohodek, to je dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, šteje kot obdavčljiv dohodek, se v premoženje tožnice ne šteje vrednost nepremičnin, ki so opredeljene kot kmetijske, vodne ali gozdne. Tožena stranka bi morala pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice v zvezi s kmetijskimi in gozdnimi tožničinimi nepremičninami upoštevati njihov katastrski dohodek in ne vrednosti teh nepremičnin ne glede na njihovo namensko rabo.
Dajalec kredita mora pred začetkom opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja pridobiti dovoljenje za njegovo opravljanje.
Zadružnikov vložek v zadrugo še ne predstavlja izjeme od uporabe ZPotK-2 in torej ne pomeni, da zadružniki niso v primerih sklepanja posojilnih pogodb z zadrugo za obdobje več kot 30 dni potrošniki po ZPotK-2.
ZG člen 22, 23, 23/1, 56. ZUP člen 144, 237, 237/2, 237/2-7.
gozd - posek gozda - obnova gozda - sposobnost biti stranka - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da tožnik razpolaga z dvema odločbama, od katerih mora po eni obnoviti gozd, po drugi pa mu je na delno isti površini dovoljeno, da gozd izkrči, sodišče zaključuje, da v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
ZIUPGT člen 34, 34/3, 34/3-6. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2022) člen 14, 14/3.
COVID-19 - povračilo stroškov - sofinanciranje iz javnih sredstev - pandemija - pogoji za priznanje pravice
Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi ne nasprotuje ugotovitvam toženke iz izpodbijanega sklepa, da je tožnik dogodek z dne 10. 12. 2021 najavil 23. 11. 2021, ter da je vlogo za pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov v skladu s 33. členom ZIUPGT oddal 7. 1. 2022, torej v času, ko je že veljal Odlok, ki je pričel veljati 8. 11. 2021 in je med drugim prepovedoval obratovanje gostinskih lokalov, ki nudijo ples in družabni program. Navedeno pa tudi po sodni presoji pomeni, da tožnik za dogodek z dne 10. 12. 2021 ne more uveljavljati delnega povračila stroškov organizacije, saj ne izpolnjuje pogoja iz šeste alineje tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT, saj je bilo že v času najave dogodka in oddaje vloge jasno, da izvedba dogodka ali udeležba na dogodku zaradi sprejetih omejitev ne bo mogoča. Na navedeno zato po sodni presoji ne morejo vplivati tožbene navedbe, da je tožnik Pogodbo o poslovnem sodelovanju z družbo A., d. o. o. sklenil že dne 28. 10. 2021, saj je pogoj iz šeste alineje tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT določen alternativno (v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge).
EZ-1 člen 347, 347/4. Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (2016) člen 16, 16/3. Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije (2020) člen 3, 4.
električna energija - finančna podpora proizvajalcem električne energije - deklaracija za proizvodno napravo - prenehanje veljavnosti
Izpodbijana odločba je ugotovitvena odločba, in sicer je tožena stranka ob upoštevanju takrat veljavnega četrtega odstavka 374. člena EZ-1 ugotovila, da je tožeči stranki odločba o dodelitvi podpore prenehala veljati, v obrazložitvi pa pojasnila, da je do prenehanja prišlo zato, ker je prenehala veljati deklaracija za proizvodno napravo, za katero je bila izdana odločba o podpori. S trenutkom, ko je prenehala veljati deklaracija za proizvodno napravo, ni bil več izpolnjen eden od pogojev, ki jih EZ-1 zahteva za dodelitev podpore in je zato odločba o podpori prenehala veljati po samem zakonu, tožena stranka pa je z izpodbijano odločbo to zgolj ugotovila.
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - sprememba splošnih pogojev - odstop od pogodbe - plačilo storitev - pogodbena kazen
Iz jezikovne razlage tretjega odstavka 129. člena ZEKom-1 povsem jasno izhaja, da so naročniki v primeru prekinitve naročniškega razmerja zaradi enostranske spremembe pogojev dolžni izpolniti vse neplačane obveznosti, ki so nastale do trenutka prekinitve pogodbe. Te obveznosti pomenijo na primer plačilo neplačanih računov za storitve opravljene do prekinitve pogodbe in podobno, ni pa pojem zapadlih in neplačanih obveznosti enak pojmu povrnitve ugodnosti.