davčna izvršba - pravica do izjave - prenos dejavnosti - jamčevanje poroka
Ureditev ni v skladu z 22. členom Ustave RS, kolikor poroku, zoper katerega je sklep o davčni izvršbi izdan, ne omogoča, da se učinkovito izjavi o dejanskih in pravnih razlogih, na katerih temelji njegova obveznost. Pri tem je bistveno, da je pravica do izjave zagotovljena že pred sprejetjem odločitve.
Tožeči stranki pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila izdana odmerna odločba niti ni imela možnosti sodelovanja v postopku na prvi stopnji. Glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS v obravnavani zadevi ni pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožeči stranki.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96, 96/5. ZDDV-1 člen 63.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravičeni stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni zavezanec, identificiran za namene DDV
Namen 5. točke 96. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložb v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 je v tem, da tožnik ne bi dobil stroška iz naslova DDV povrnjenega dvakrat, in sicer enkrat v nacionalnem sistemu DDV kot odbitek, drugič pa iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja na podlagi javnega razpisa. V primeru, ko oseba na podlagi podatkov FURS izkaže, da ni davčni zavezanec, pa DDV, skladno z analogno razlago 63. člena ZDDV-1, ni izterljiv in je treba tak strošek priznati kot upravičen strošek.
nalezljive bolezni - karantena - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Država ima pravico in dolžnost iz razloga javnega interesa posamezniku pod določenimi pogoji odrediti karanteno in s tem omejiti njegovo pravico do svobode gibanja, vendar mora to storiti na predpisan način in z ustreznimi razlogi obrazložiti odločbo, to je navesti dejstva in dokaze, ki utemeljujejo odreditev ukrepa in opravičujejo omejitev ustavno varovane pravice, ki je dopustna le v javnem interesu, pri čemer mora biti ukrep, ki posega v pravice posameznika sorazmeren zasledovanemu cilju.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - osebno vročanje - vročanje po elektronski poti
Iz podatkov upravnega spisa ne izhaja, da bi bili izpolnjeni pogoji za vročanje poziva tožeči stranki za dopolnitev vloge po elektronski poti. Stranka namreč prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni poslala v elektronski obliki pač pa po pošti v fizični obliki, organu pa tudi ni sporočila, da želi vročitev dokumentov v varni elektronski predal, organ pa iz okoliščin tudi ni mogel zanesljivo ugotoviti, da ima tožeča stranka varni elektronski predal, ki je pogoj za elektronsko vročanje pisanj.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - zavrženje pritožbe - zavrženje prošnje
V zadevi izdaje prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo kakor tudi podaljšanje enotnega dovoljena po tretjem odstavku 87. člena ZTuj-2 pritožba ni dovoljena. V tretjem odstavku 87. člena ZTuj-2 je določeno, da pritožba ni dovoljena ne samo zoper odločbo, ampak tudi zoper sklep, ki ga izda upravna enota v upravni zadevi izdaje prvega enotnega dovoljenja.
Ker je v navedeni zadevi pritožba izključena z materialnim zakonom, glede na drugi odstavek 258. člena ZUP ni dovoljena tudi zoper sklep, ki ga v navedeni upravni zadevi izda upravna enota, pa čeprav je v tretjem odstavku 129. člena ZUP sicer določeno, da je zoper sklep o zavrženju zahteve dovoljena pritožba.
Če je stranki izdan upravni akt v enostopenjskem upravnem postopku, kjer ni pritožbe, ni stranka v ničemer prikrajšana do pravice do pravnega sredstva, saj ima v takem primeru pravico do sodnega varstva v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem RS.
Tožnik ima na podlagi prodajne pogodbe z dne 21. 4. 2021 terjatev do kupke v znesku 92.800,00 EUR, ki presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zato je odločitev toženke, da tožnik ne izpolnjuje (več) pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna. Neutemeljene in neprepričljive so tožnikove navedbe, da zoper kupko ni vložil predloga za izvršbo kljub zapadlosti, ker v tem stanovanju še prebiva in da se kupnina in najemnina kompenzirata. Pravilno toženka opozori, da je pogoj za pobot med drugim tudi zapadlost obeh terjatev. Upoštevaje, da ni sporno, da je terjatev tožnika do kupke v višini 92.800,00 EUR zapadla konec leta 2021, tudi zapadlost mesečnih najemnin do izdaje izpodbijane odločbe, ne zniža terjatve tožnika do kupke do višine, ki ne bi presegala zneska 19.304,64 EUR (48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka).
Tožnik ni izkazal, da s terjatvijo ne bi mogel razpolagati oziroma, da razloga za nezmožnost razpolaganja ni zakrivil po lastni volji.
ZBPP člen 24. ZUP člen 37, 37/2, 37/2-1, 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje vloge
Toženka je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrgla, upoštevaje ugotovitev, da je bila o isti stvari že izdana upravna odločba, tožnik pa ob vložitvi nove prošnje ni izkazal, da sta se dejansko stanje in pravna podlaga, na katera se opira tožnikova (nova) prošnja spremenila.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Podlaga za začetek davčne izvršbe ni stanje davčnih knjigovodskih evidenc samo po sebi, ampak je pogoj za začetek davčne izvršbe to, da v času izdaje sklepa ni plačan davek po (izvršljivem) izvršilnem naslovu. Med izvršilne naslove spada tudi izvršljiv obračun davka; obračun davka postane izvršljiv, ko poteče rok za plačilo davka po obračunu davka, ki je predpisan z zakonom.
Glede vprašanja obstoja izvršilnega naslova glede terjanih obveznosti iz naslova za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače, izhaja iz spisov zadeve ter knjigovodske evidence tožene stranke, da je tožnica na dan izdaje izpodbijanih sklepov izkazovala neplačani davčni dolg. S tem pa so bili podani zakonsko predpisani pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi. Vsebinska pravilnost izvršilnega naslova (odločba oziroma obračun) pa ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe in posledično tudi ne v nadaljnjem sodnem postopku.
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v zvezi s tožnikovim (ne)izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla le, da je tožnik z odjavo subvencioniranega tovornega vozila MERCEDEZ BENZ iz prometa pred iztekom roka, pri čemer vozilo ni bilo več prijavljeno v promet, kršil določila javnega razpisa in pogodbe. Ob tem sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni navedla, katero določilo Pogodbe o sofinanciranju z dne 2. 12. 2013 naj bi bilo z opisanim ravnanjem tožnika kršeno.
Sodišče glede na navedeno ugotavlja, da v konkretnem primeru ostaja nejasno, katerih pogodbenih zavez tožnik ni izpolnil in ali naj bi do kršitve pogodbe prišlo zaradi odjave ali izgube lastništva subvencioniranega vozila. Sodišče tako utemeljenosti tožbenih navedb ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka iz sedme točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
prošnja za prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora - zdravstveni razlog - mnenje posebne zdravniške komisije - varnostni zadržek - zaslišanje stranke
Organ ni sledil tožnikovemu predlogu in ni zahteval dopolnitve mnenja PZK, čeprav je tožnik predložil dodaten (nov) izvid v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem in nadaljnjim zdravljenju, ki bi terjal dodatno mnenje PZK, saj je bilo prvotno mnenje posplošeno in ni upoštevalo dejanskih okoliščin, na katere je v svoji vlogi in odgovoru opozarjal tožnik.
Ker je organ svojo odločitev oprl (tudi) na podatke, s katerimi ni seznanil tožnika in mu v zvezi z njimi torej ni dal možnosti izjasnitve, tožnik pravilno opozarja na kršitev pravice do izjave v upravnem postopku.
ZG člen 22, 23, 23/1, 56. ZUP člen 144, 237, 237/2, 237/2-7.
gozd - posek gozda - obnova gozda - sposobnost biti stranka - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da tožnik razpolaga z dvema odločbama, od katerih mora po eni obnoviti gozd, po drugi pa mu je na delno isti površini dovoljeno, da gozd izkrči, sodišče zaključuje, da v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
ZBPP člen 13, 14, 14/2. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 12, 17, 18.
prošnja za dodelitev BPP - finančni pogoj - vrednost nepremičnega premoženja - katastrski dohodek - kmetijska in gozdna zemljišča - ugoditev tožbi
Tožena stranka je za vse tožničine solastne nepremičnine nepravilno izračunala vrednost neporemičnin ne glede na namensko rabo posamične nepremičnine in posledilno nepravilno ugotovila, da vrednost nepremičnin presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP.
Ker se katastrski dohodek, to je dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, šteje kot obdavčljiv dohodek, se v premoženje tožnice ne šteje vrednost nepremičnin, ki so opredeljene kot kmetijske, vodne ali gozdne. Tožena stranka bi morala pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice v zvezi s kmetijskimi in gozdnimi tožničinimi nepremičninami upoštevati njihov katastrski dohodek in ne vrednosti teh nepremičnin ne glede na njihovo namensko rabo.
ZVPoz člen 35, 35/4. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
inšpekcijski postopek - ukrep požarnega inšpektorja - evakuacijske poti - požarna varnost - ničnost - ničnost odločbe - neizvršljivost
Izrek ne sme vsebovati sklicev z nedoločnimi pojmi, na predpise, namesto konkretizacije norme za posamični primer; mora biti konkretiziran za določeno stranko in njene okoliščine v času teka postopka; prav tako se ob odsotnosti izrecne pravne podlage ne sme sklicevati na priloge.
javni razpis - podelitev koncesij - obvezna lokalna gospodarska javna služba - sklep o priznanju sposobnosti biti stranka - izpolnjevanje pogojev - načelo zakonitosti - ugoditev tožbi
Ob jasno določenem pogoju najmanjšega števila zaposlenih v odloku in ZZPDej je po presoji sodiča tožena stranka z določitvijo pogoja števila zaposlenih na dan določen (šele) v razpisni dokumentaciji ravnala v nasprotju z Odlokom o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Ruše in kršila načelo zakonitosti. Iz obeh navedenih predpisov namreč pooblastilo za določitev drugačnega pogoja, kot ju določata oba predpisa, ne izhaja.
dohodnina - akontacija dohodnine - napoved za odmero dohodnine - posebna davčna olajšava - dohodek iz delovnega razmerja - nerezident - napotitev na delo v tujini - napoteni delavec
Zakon v 2. alineji prvega odstavka 45.a člena ZDoh-2 pogojuje uveljavitev posebne davčne osnove s trajanjem napotitve, ki mora biti neprekinjeno več kot 30 dni. Pri tem pa trajanja napotitve ni mogoče apriorno enačiti oz. mešati z (delovnim) časom, ki ga napotitev zajema. Trajanje napotitve oz. pogodbe o napotitvi in dnevna, tedenska oz. mesečna delovna obveznost, ki jo ima tako napoteni delavec, sta namreč dve različni kategoriji.
Drugostopenjski davčni organ je argumentiral, da je nepretrganost napotitve treba razumeti le kot napotitev, ko delodajalec delavca v tujino napoti za celotno njegovo delovno obveznost (kar sicer po naziranju drugostopenjskega organa ni nujno za polni delovni čas), in da se olajšava lahko priznava le, če delavec ne bi opravljal drugega dela v državi, iz katere je napoten. Samo zakonsko besedilo pogoja, da mora napoteni delavec celotno delovno obveznost opraviti v tujini in da ne sme opravljati drugega dela v državi, iz katere je napoten, ne vsebuje. Na takšno dodatno pogojevanje ter enačenje pojmov trajanja napotitve in obsega opravljenega dela napotenega delavca glede na delovni čas pa ne napotuje niti predlog ZDoh-2S. Kot rečeno, se predlog sklicuje zgolj na to, da mora iti za v nekem oziru trajnejšo napotitev, ki od delavca zahteva določene obširnejše prilagoditve zasebnega življenja ter ki hkrati ne preseže pogoja začasnosti. Dejanskega stanja v zvezi s tem, ali je tožnikova napotitev toliko trajna, da je v njegovem primeru prišlo do dovoljšnjih prilagoditev njegovega zasebnega življenja, ter hkrati ne povsem trajna, pa toženka, kot to s tožbo izpostavlja tožnik, ni raziskala.
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - sprememba splošnih pogojev - odstop od pogodbe - plačilo storitev - pogodbena kazen
Iz jezikovne razlage tretjega odstavka 129. člena ZEKom-1 povsem jasno izhaja, da so naročniki v primeru prekinitve naročniškega razmerja zaradi enostranske spremembe pogojev dolžni izpolniti vse neplačane obveznosti, ki so nastale do trenutka prekinitve pogodbe. Te obveznosti pomenijo na primer plačilo neplačanih računov za storitve opravljene do prekinitve pogodbe in podobno, ni pa pojem zapadlih in neplačanih obveznosti enak pojmu povrnitve ugodnosti.
Tožnik v obravnavani zadevi s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke, s katero mu je bilo z namenom izvajanja ukrepov za preprečevanje oziroma zamejitve prenosa okužbe z novim koronavirusom SARS-CoV-2 (COVID-19) med prebivalstvom odrejena prepoved storitve kiropraktike. Tožnik je tožbo v zadevi vložil 3. 2. 2022. Tožniku je bil ukrep izrečen od 17. 2. 2021 pa do sprostitve odrejenega ukrepa. V zadevi obravnavan odlok je veljal do 26. februarja 2021, po vsebini in naslovu enaki odloki, ki so med drugim urejali tudi prepoved opravljanja storitev, pa so veljali vse do 13. 6. 2021. To pomeni, da je tožnik vložil izpodbojno tožbo v tem upravnem sporu po tem, ko je izpodbijana odločba že prenehala učinkovati. Navedeno tudi pomeni, da tožnik že ob vložitvi tožbe ni imel pravnega interesa za vložitev izpodbojne tožbe.
dostop do informacij javnega značaja - potencialni dokument - zavrnitev tožbe - materializiranost - oblika
Kriterij materializirane oblike ni izpolnjen. Sodišče soglaša s presojo tožene stranke, da je bilo s pojasnilom in priloženimi prilogami (posnetki zaslona) izkazano, da zahtevani dokumenti ne obstajajo in da na podlagi navedenega tožena stranka ni mogla posumiti, da organ z navedenimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati.
Vlogo, s katero se uveljavlja, ZBPP imenuje prošnja za dodelitev BPP. V obravnavani zadevi prošnja za BPP ni bila podana na predpisanem obrazcu in ni imela vseh v zakonu določenih vsebin. Ker tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, ni bilo podlage, da bi tožena stranka prošnjo lahko vsebinsko obravnavala, ampak jo pravilno zavrgla.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrnitev prošnje - nujna brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - pravniški državni izpit (PDI) - zavrnitev tožbe
V obravnavanem primeru pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan, kar je obširno obrazložila tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, s katero se sodišče v celoti strinja in se nanjo tudi sklicuje. Tožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit in s tem je nerealno pričakovanje, da bo uspel s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča.