• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 12
  • >
  • >>
  • 181.
    Sodba VIII Ips 8/2013
    14.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VS3005772
    ZDR člen 110, 110/2, 111.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved
    Ker v zvezi s tožnikovimi opustitvami tožena stranka oziroma njen direktor glede sanacije poškodb od meseca junija 2009 dalje ni zvedela nič novega, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je s tem v zvezi ugotovila razlog za izredno odpoved že v mesecu juniju 2009, ko je takšno stanje ugotavljal njen direktor in da je bila zato sporna izredna odpoved dne 5. 10. 2009 podana po poteku 30 dnevnega subjektivnega roka, ki je prekluzivnega značaja. Kako naj bi tožnikov zagovor vplival na ugotovitev razloga za izredno odpoved, tožena stranka v postopku pred sodiščem dejansko niti ni pojasnila.
  • 182.
    Sodba VIII Ips 35/2013
    14.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VS3005777
    ZDR člen 72.
    poslovodna oseba - razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi – pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo – odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpoved brez obrazložitve
    S tožnikovo pogodbo o zaposlitvi je bilo v poglavju „Pričetek in trajanje delovnega razmerja“ dogovorjeno, da lahko obe stranki pogodbo redno odpovesta „brez navedbe razlogov“. Tožnik bi to lahko storil, tudi če take pogodbene določbe ne bi bilo že na podlagi prvega odstavka 81. člena ZDR, to je brez obrazložitve. V skladu s pogodbo pa je to lahko storila tudi tožena stranka. Pogodbo je lahko odpovedala brez obrazložitve, to je brez navedbe razloga (razlogov). Gre za razlog (način), ki ga za delodajalčevo odpoved zakon ne predvideva, torej gre za pogodbeno dogovorjeno drugačno ureditev pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
  • 183.
    Sodba in sklep VIII Ips 12/2013
    14.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VS3005842
    ZDR člen 72, 83, 83/2. OZ člen 82, 83.
    poslovodna oseba - razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpoklic direktorja družbe – pogodbena svoboda – zagovor – pravica do zagovora - neizvedba zagovora - okoliščine, zaradi katerih se zagovor ne omogoči
    Upoštevaje širšo pogodbeno svobodo pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi s poslovodnimi delavci, med katere je kot predsednik uprave spadal tudi tožnik, je sodišče utemeljeno ugotavljalo vsebino tožnikove pogodbe o zaposlitvi v zvezi z njenim prenehanjem in možnostmi odpovedi ter v zvezi s tožnikovim plačilom za delo. Tožena stranka v odgovoru na revizijo v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da pomeni ugotavljanje prave vsebine pogodbe ob njeni sklenitvi v sodnem postopku ugotavljanje dejanskega stanja, ne pa uporabe materialnega prava. Na dejanske ugotovitve pa so v postopku revizije vezane tako stranke, kot sodišče.

    Ob dejstvu, da je nadzorni svet tožene stranke tožnika dne 9. 2. 2011 odpoklical kot predsednika uprave zaradi hujših kršitev njegovih obveznosti in da pogodba o zaposlitvi to opredeljuje kot dodatni odpovedni razlog oziroma poseben razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s takojšnim prenehanjem delovnega razmerja ter da se je sporna odpoved na ta dejstva izrecno sklicevala, je sodišče utemeljeno presodilo, da odpoved z dne 10. 3. 2011 ni bila nezakonita.
  • 184.
    Sodba in sklep VIII Ips 168/2012
    13.5.2013
    DELOVNO PRAVO - PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS3005802
    ZDR člen 182. ZGD-1 člen 263, 515. ZPP člen 214, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 379.
    odškodninska odgovornost delavca – odškodninska odgovornost direktorja - trditveno in dokazno breme - povrnitev premoženjske škode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost
    Primerjava prvega odstavka 182. člena ZDR s prvim in drugim odstavkom 263. člena ZGD-1 pokaže, da je ZGD-1 v tem delu lex specialis. Odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora je drugačna in strožja kot odškodninska odgovornost ostalih delavcev po 182. členu ZDR, kar je razumljivo glede na položaj, ki ga zasedajo. Velja skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika, za katerega se domneva tudi ustrezna usposobljenost in obveščenost. Tak je bil tudi položaj toženca, zato bi morali nižji sodišči pri ugotavljanju njegove odškodninske odgovornosti izhajati iz 263. člena ZGD-1, saj sklenjena pogodba o zaposlitvi ne pomeni, da je toženec razbremenjen odgovornosti po ZGD-1.

    Izhajajoč prvenstveno iz te določbe je za presojo tudi pomembno, da iz 263. člena ZGD-1 izhaja, da mora ob ustreznih trditvah družbe kot tožeče stranke predpostavljeni povzročitelj škode – toženec (bivši direktor) dokazovati eskulpacijske razloge, torej poštenost in vestnost pri izpolnjevanju dolžnosti, ki jih nalaga zakon.
  • 185.
    Sodba VIII Ips 221/2012
    13.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VS3005781
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – konkurenčna prepoved – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja – izredna odpoved v času odpovednega roka
    Odločilna okoliščina, ki vpliva na to, da bi lahko pogodbeni stranki vendarle nadaljevali delovno razmerje do izteka odpovednega roka, je dejstvo, da je tožniku že bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in da je kršitev storil v času odpovednega roka. Ta okoliščina pa pretehta pomen kršitve, teža same kršitve pa se zaradi tega zmanjša. Tožniku bi delovno razmerje zagotovo prenehalo z iztekom odpovednega roka, zaradi tega je do določene mere opravičljivo reševal svoj delovnopravni status za v prihodnje.
  • 186.
    Sodba VIII Ips 254/2012
    13.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VS3005774
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti
    Tožnik ni huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko se ni udeležil izobraževanja, na katerega ga je napotila tožena stranka, saj razlog za izostanek ni bil neupravičen.

    Prav tako ni bila storjena kršitev, ki se tožniku očita po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Ta odpovedni razlog je podan, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Bistveno pri tej kršitvi je torej, da delavec delodajalca ne obvesti o razlogu za svojo odsotnost. Ali je odsoten upravičeno ali ne, ni pomembno.
  • 187.
    Sodba VIII Ips 193/2012
    13.5.2013
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS3005786
    ZPP člen 254, 339, 339/1.
    odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje – nastanek škode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - izvedba dokazov - izvedenec - postavitev novega izvedenca
    O vprašanju, kdaj je bilo zdravljenje zaključeno in kdaj je bil tožnik lahko seznanjen z obsegom škode, so zaslišani izvedenci podali prepričljivo mnenje, ki temelji na pregledani dokumentaciji, vključno z izvidi, ki so jih izdelali specialisti, katerih zaslišanje je bilo predlagano in iz tega razloga utemeljeno zavrnjeno.

    Tožnik materialne škode ni utemeljeval z višino odmerjene pokojnine in je ni vezal na odločbo o odmeri pokojnine, kar pomeni, da datum odmere ni datum, ko bi bile šele znane okoliščine, ki so omogočale postavitev odškodninskega zahtevka za premoženjsko škodo iz naslova izgubljenega zaslužka.
  • 188.
    Sodba VIII Ips 205/2012
    13.5.2013
    SOCIALNO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VS3005780
    ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/1, 30, 33. ZZDT člen 4, 4/3, 10a. ZGD-1 člen 6, 6/6, 71. ZMEPIZ člen 45.
    lastnost zavarovanca – status zavarovanca - samozaposleni - tujec – delovno dovoljenje
    Pogoj za nastanek pravnega razmerja iz 15. člena ZPIZ-1 (samozaposleni) je obstoj delovnega dovoljenja (če gre za tujca) in vpis v poslovni register. Eno brez drugega ne tvori pravnega razmerja. Pravno razmerje je končano, ko eno od teh dveh dejstev preneha.
  • 189.
    Sodba VIII Ips 207/2012
    13.5.2013
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS3005769
    ZPIZ-1 člen 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni.
    odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - okužba pri delu - odgovornost zavarovalnice - zavarovanje odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji

    Nesporno je, da gre pri tožniku za poklicno bolezen po definiciji iz 65. člena ZPIZ-1 in Pravilnika o seznamu poklicnih bolezni. Gre za bolezni, povzročene z daljšim, neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti. Zavarovanje pa je krilo le nesreče oz. nenadne in presenetljive dogodke. Zaradi tega okužba tožnikom s hepatitisom C, ki je bila opredeljena za poklicno bolezen, ne sodi med zavarovane primere po zavarovalni polici za zavarovanje odgovornosti po splošnih zavarovalnih pogojih PG odg/99-12, sklenjeni med prvo toženo in drugo toženo stranko.

  • 190.
    Sodba in sklep VIII Ips 233/2011
    13.5.2013
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS3005778
    ZPP člen 394, 400, 401. ZDR člen 83, 86, 88, 110, 111. URS člen 22.
    obnova postopka – obnovitveni razlogi – obnovitveni razlogi, ki se nanašajo na postopek pred revizijskim sodiščem – nepravilna ugotovitev, da reviziji ni bilo priloženo posebno pooblastilo - odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna ali izredna odpoved – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni rok – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
    Vsaj nekateri razlogi za obnovo postopka lahko nastanejo šele na tretji stopnji oziroma se nekateri obnovitveni razlogi lahko nanašajo tudi na postopek pred revizijskim sodiščem. V takšnem primeru po naroku za obravnavanje predloga za obnovo postopka, ki ga opravi predsednik senata sodišča prve stopnje, o zadevi odloča Vrhovno sodišče. Gre za ekstenzivno razlago določb 400. in 401. člena ZPP, po kateri je kot „višje sodišče“ mogoče šteti ne le višja sodišča, temveč tudi Vrhovno sodišče RS. Takšno razlago določb 394., 400. in 401. člena ZPP, tudi ob upoštevanju določbe 22. člena Ustave RS (ki velja tudi pri odločanju Vrhovnega sodišča), narekuje potreba po tem, da že samo sodišče odpravi nekatere očitne postopkovne napake, do katerih je prišlo v postopku na katerikoli stopnji.

    Krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi namreč ne izhaja iz 111. oziroma 110. člena ZDR, temveč iz 88. člena ZDR – kot „kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja“ (tretja alineja prvega odstavka 88. člena ZDR).
  • 191.
    Sklep VIII Ips 217/2012
    13.5.2013
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS3005770
    ZPP člen 226, 226/2, 286, 339, 339/1, 379, 379/1. ZDR člen 18.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – delodajalec - veleposlaništvo tuje države - pristojna oseba za podajo odpovedi – prekluzija – navajanje dejstev in dokazov - nova dejstva in novi dokazi - eventualna maksima - listina v tujem jeziku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Določbo četrtega odstavka 286. člena ZPP, po kateri stranke lahko tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku, je torej treba tolmačiti v povezavi z dolžnostjo strank, da predložijo tudi overjen prevod listine, sestavljene v tujem jeziku, na katero se sklicujejo v dokaz svojih navedb.

    Odločilno za presojo o prekluziji tožnice je namreč prvenstveno vprašanje, ali je kasnejša predložitev Delovnih pogojev v slovenskem prevodu kakorkoli prispevala k spoznanju tožnice oziroma ugotovitvi pomembnih podatkov o pristojni osebi tožene stranke za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z 18. členom ZDR. Če namreč iz Delovnih pogojev ti podatki ne izhajajo, potem predložitev te listine v overjenem prevodu sploh ne predstavlja in ne more predstavljati okoliščine, s katero je mogoče upravičiti oziroma utemeljiti navajanje novih dejstev – novega ugovora o tem, da odpovedi ni podala pristojna oseba.
  • 192.
    Sodba in sklep VIII Ips 46/2013
    13.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VS3005797
    ZDR člen 118, 118/1, 118/2.
    sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja – okoliščine in interesi pogodbenih strank - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero
    Po drugem odstavku 118. člena ZDR sodišče upošteva tudi odnos delodajalca do delavca, do kakršnega pride zaradi ravnanja delavca in delodajalca pred in tudi po podani odpovedi. Ni pomembna le objektivna upravičenost ravnanj delavca pri postopanjih proti delodajalcu zaradi varstva pravic, ampak se mora upoštevati tudi subjektivna možnost nasprotne stranke za toleranco določnih dejanj. Delavec seveda ima pravico uporabe pravnih sredstev zoper delodajalca, vendar če te povzročijo težje posledice v medosebnih odnosih – predvsem z vidika zaupanja – je nesorazmerno obdržati trajno pogodbeno delovno razmerje v veljavi.
  • 193.
    Sodba in sklep VIII Ips 208/2012
    13.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VS3005798
    ZZDT člen 4. ZDR člen 21. ZOR člen 107.
    obstoj delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja – tujec – delovno dovoljenje - ničnost pogodbe – prepoved manjšega pomena
    Neutemeljene so revizijske navedbe tožnice o posledicah ničnosti pogodb obligacijskega prava. Iz 4. člena ZZDT izrecno izhaja, da se tujci, za katere se uporabljajo določbe tega zakona, lahko zaposlijo ali delajo v Republiki Sloveniji le pod pogojem, da imajo delovno dovoljenje in da je pogodba o zaposlitvi ali pogodba o delu, sklenjena s tujcem, ki nima delovnega dovoljenja, nična, ničnost take pogodbe pa je posebej določena tudi 21. členu ZDR. Tudi če bi takšna pogodba obstajala, oziroma bi mimo pogodbe sodišče med strankama ugotovilo obstoj vseh elementov delovnega razmerja, bi bila takšna pogodba oziroma delovno razmerje v nasprotju s prisilnimi predpisi. V okoliščinah konkretnega primera - tožnica vse do 12. 10. 2010, ko naj bi jo tožena stranka odstranila iz svojih prostorov, ni nikoli imela delovnega dovoljenja - ne gre za prepoved, ki bi bila manjšega pomena in bi omogočala drugačno presojo o obstoju delovnega razmerja.
  • 194.
    Sklep VIII Ips 50/2013
    13.5.2013
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS3005773
    ZPP člen 5, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 379, 379/1. ZDR člen 82, 82/1.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti – zavrnitev dokaznega predloga - izvajanje dokazov - neizvedba dokaza - pravica do izjave
    Po prvem odstavku 82. člena ZDR je dokazno breme za zakonitost postopka prenehanja delovnega razmerja res na strani delodajalca, vendar citirane določbe zakona ni mogoče razumeti tako, da nasprotna stranka zato nima možnosti dokazovanja, da dejstva, ki jih zatrjuje in dokazuje stranka, na kateri je dokazno breme, niso resnična.

    Revizija utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje z opustitvijo izvedbe predlaganih dokazov tožniku onemogočilo dokazovanje odločilnega dejstva (da mu je bil dopust odobren), kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Sodišče je zato preuranjeno presodilo, da je tožena stranka uspela dokazati, da tožniku nov letni dopust s strani nadrejenih ni bil odobren.
  • 195.
    Sklep I Ips 75625/2010-55
    9.5.2013
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2006557
    ZKP člen 420, 420/1, 421, 421/1.
    zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec - dovoljenost - druga odločba
    Oškodovanec kot tožilec ni naveden med upravičenci za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
  • 196.
    Sodba I Ips 556/2013-16
    9.5.2013
    POPRAVA KRIVIC – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2006588
    ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9.
    kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
    Navedbe v izreku sodbe, iz katerih izhaja, da je obsojenec v pridigi ob primerjavi prisege pred Bogom in civilne prisege dal prednost prvi, ne vsebujejo nobenega poziva na nasilno rušenje državne ureditve, zato v opisu dejanja, za katerega je bil spoznan za krivega in obsojen, ni bistvenih znakov kaznivega dejanja iz prvega odstavka 9. člena ZKLD.
  • 197.
    Sodba II Ips 34/2013
    9.5.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0016091
    ZOR člen 361.
    neupravičena pridobitev – kmetija - povrnitev protivrednosti vlaganj v nepremičnino - zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
    Zastaranje pri obogatitvenih zahtevkih v zvezi s povrnitvijo vlaganj začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (361. člen ZOR), to pa je takrat, ko se dokončno izjalovi pričakovanje. Tožniku so se že leta 1993 izjalovila pričakovanja, da bo prevzemnik kmetije, in na oceno, da tožnik ni dokazal, da bi po letu 1993 še opravljal takšna vlaganja v kmetijo, ki bi presegla korist, ki jo je imel od bivanja na kmetiji. Tako je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je tožnikov zahtevek zapadel že v letu 1993 in je zastaral.
  • 198.
    Sodba II Ips 623/2009
    9.5.2013
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0016064
    URS člen 15, 15/4. OZ člen 177, 178, 179.
    odškodnina – kršitev osebnostnih pravic – žalitev dobrega imena in časti
    Tožnik je zahteval varstvo svoje pravice na podlagi določbe 179. člena OZ, po kateri za prisojo denarne odškodnine ne zadošča le objektivno dejstvo kršitve dobrega imena in časti, pač pa se zahteva tudi subjektivna komponenta: sodišče prisodi za pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti pravično denarno odškodnino, če spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje to opravičujejo.
  • 199.
    Sklep II Ips 307/2010
    9.5.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VS0016140
    ZPP člen 336, 373, 373/2, 367, 367/3, 377, 383.
    dovoljenost revizije - dopuščena revizija - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - pojem primernosti najemnikovega stanovanja - neprofitni najemnik - varstvo človekovih pravic - priloge dopuščene revizije - poprava vloge - predlog za dopustitev revizije - zavrženje revizije

    Zavrženje dopuščene revizije, ki ji ni bil priložen predlog za dopustitev revizije.

  • 200.
    Sodba II Ips 843/2009
    9.5.2013
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016144
    OZ člen 179, 179/1, 365. ZPP člen 7, 185, 185/1, 286, 286b, 286b/1, 182.
    povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – strah - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno breme – navajanje dejstev – prekluzija – uveljavljanje kršitve pravila o prekluziji
    Ne glede na to, da bi sodišče prve stopnje na spoštovanje pravil o trditvenem bremenu iz 7. člena ZPP in prekluziji iz 286. člena ZPP moralo paziti po uradni dolžnosti, očitana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Stranka, ki ne zatrjuje takoj, ko je to mogoče, da bi morala nasprotna stranka zatrjevati konstitutivna dejstva, ki so potrebna za nastanek uveljavljane materialnopravne posledice, izgubi pravico, da bi se na to relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka sklicevala v pritožbi oziroma reviziji.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 12
  • >
  • >>