V upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je že od uveljavitve ZUS-1 v letu 2007 ustaljeno stališče (na primer I Up 617/2008 z dne 21. 1. 2009, I Up 194/2010 z dne 27. 7. 2010, X Ips 413/2010 z dne 10. 11. 2010, I Up 162/2011, I Up 724/2011 z dne 26. 1. 2012), da je v zadevah imenovanja notarja v upravnem sporu kot pravno sredstvo dovoljena pritožba. Ta je posebej omenjena v devetem odstavku 10. člena ZN, v katerega pa ZUS-1 z določbo prvega odstavka 73. člena ni posegel, iz prvega odstavka 107. člena ZUS-1 pa izhaja, da je dovoljeno pravno sredstvo v upravnem sporu tisto, ki ga določa ZUS-1, razen če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Tak poseben zakon je ZN (njegov deveti odstavek 10. člena), ki pritožbo posebej omenja, pa čeprav le v zvezi z rokom za odločitev o njej.
Opredelitev tožene stranke ni napačna, če je kot tožena stranka navedeno ministrstvo, čeprav gre za odločbo, ki jo lahko izda le minister kot predstojnik ministrstva.
Vrhovno sodišče se strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da predmet kontrole v upravnem sporu v zadevi imenovanja notarja ne more biti število točk, ki jih je pri ugotavljanju strokovne usposobljenosti posameznega kandidata dala komisija. Ocena strokovne komisije je strokovne narave.
Zmotno je tudi tožnikovo stališče, da minister o izbiri notarja ne odloča po prostem preudarku. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je minister pri izbiri uporabil merila, določena v 10. a členu ZN, in da je po preučitvi zadeve po prostem preudarku izbral kandidata, ki po njegovi presoji pogoje za opravljanje dela notarja najbolje izpolnjuje. Kadar pa organ odloča po prostem preudarku, se v upravnem sporu v okviru presoje zakonitosti akta presoja le, ali je bil prosti preudarek uporabljen v skladu z njegovim namenom in ali so bile meje prostega preudarka prekoračene.
V upravnem sporu se namreč presoja le zakonitost izpodbijanega akta, ne pa tudi vsebinska presoja izpolnjevanja (ali boljšega izpolnjevanja) zakonskih pogojev za imenovanje notarja.
predlog za dopustitev revizije – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje – dobrovernost – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odstop od ustaljene sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Zaradi neutemeljenih trditev o odstopu od sodne prakse in zaradi neizkazanosti utemeljenosti trditev o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka niso podani pogoji za dopustitev revizije.
ZMZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1-3, 101, 101/1. ZNP člen 30, 31, 31/3, 33, 33/3.
priznanje tuje sodne odločbe - višina odškodnine - javni red - pridržek javnega reda - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - sodni tolmač - izraelska sodba - ugovor vzajemnosti - overjen prevod tuje sodne odločbe - dokazovanje z neoverjenim prevodom tuje sodne odločbe
Bistvenega pomena je, da je identiteta osebe nesporna. Minimalne razlike pri zapisu osebnega imena sodišče lahko zanemari.
Sodišče lahko v izjemnem primeru, ko se izkaže, da ni sodnega tolmača za določen jezik, kar pomeni, da ni mogoče zagotoviti overjenega prevoda, dopusti dokazovanje z neoverjenim prevodom, če je izkazana strokovnost prevajalca na ravni, ki se zahteva za kandidate za sodne tolmače.
Izraelsko Vrhovno sodišče, ki je pri odločitvi upoštevalo tako okoliščine, ki govorijo v prid pristojnosti slovenskega sodišča, kot okoliščine, ki govorijo v prid pristojnosti izraelskega sodišča in na koncu ocenilo, da je težave toženca zaradi pravdanja v Izraelu mogoče v večji meri prebroditi kot težave tožnika, če bi se postopek vodil v Sloveniji, zlasti upoštevajoč njegovo zdravstveno stanje. Ob takšnih ugotovitvah, ki jih nasprotni udeleženec v pritožbi ne izpodbija, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da pristojnost tujega sodišča ni temeljila izključno na osebni vročitvi tožbe.
V postopku priznanja tuje sodne odločbe se vzajemnost vselej ugotavlja le na načelni ravni. Sodišču prve stopnje, zaradi ugovora, da ni vzajemnosti, ni bilo treba ugotavljati, ali bi v konkretnem primeru – glede na to, da je poteklo več kot pet let od izdaje sodb do vložitve predloga za priznanje – izraelsko sodišče priznanje zavrnilo, ali pa bi ocenilo, da razlogi na strani predlagatelja (bolezen in slabo finančno stanje predlagatelja, ki je prav posledica škodnega dogodka) zamudo opravičujejo. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je ocenilo le, ali so omejitve, ki jih Izrael postavlja v zvezi s priznanjem tujih sodnih odločb, toliko večje od omejitev po slovenski pravni ureditvi, da vzajemnosti ni.
Pridržek javnega reda je podan le, kadar bi bili učinki priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju s temeljnimi načeli pravne in družbene ureditve Republike Slovenije. V teoriji se poudarja, da mora biti zavrnitev priznanja tuje sodne odločbe zaradi nasprotovanja javnemu redu skrajni ukrep, ki ga država lahko uporabi le, če bi priznanje povzročilo učinke, ki so zanjo povsem nesprejemljivi. Uradni preizkus ni pokazal nobenih postopkovnih in materialnopravnih razlogov, ki bi narekovali uporabo pridržka javnega reda.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – starost in zdravstveno stanje stranke v postopku
Smotrno je, da se sodni postopek izvede pred sodiščem na območju, kjer imata stranki sedež oziroma prebivališče, zlasti, če ima stranka težave v zvezi s prihodom na glavno obravnavo na relativno oddaljeno sodišče.
dopuščena revizija – odgovornost države za delo sodišča – povrnitev škode – opustitev vložitve pravnega sredstva - pravni pouk – napačen pravni pouk - izključitev odgovornosti - nujno sosporništvo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odškodninska odgovornost toženke zaradi vsebinsko napačnega sodnega sklepa z napačnim pravnim poukom izključena zaradi opustitve vložitve pravnega sredstva s strani oškodovane stranke, ki ni/je imela odvetnika.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – obseg sodnega varstva – potek mandata - elementi pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovednega razloga
Ob dejanski ugotovitvi, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas odpovedana iz neutemeljenega razloga, sta nižji sodišči o tožnikovem podrednem tožbenem zahtevku odločili v navedenih okvirjih.
Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da tožena stranka v sklepu o prenehanju delovnega razmerja ni mogla enostransko poseči v delavčevo pravico do odpravnine v zakonsko določeni minimalni višini, kot je bila ta opredeljena v tretjem odstavku 36. f člena ZDR/90. Odpravnina na podlagi navedene zakonske določbe je za delavca predstavljala denarno terjatev, ki jo ob neizplačilu ob prenehanju delovnega razmerja lahko delavec neposredno uveljavlja pred sodiščem, s tem da je za tovrstne terjatve v času odločanja o prenehanju delovnega razmerja tožnika veljal splošni petletni zastaralni rok.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2-a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h, 28f. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168-a, 178, 220, 226. ZUS-1 člen 93, 93/1, 94, 94/2.
davek na dodano vrednost - neplačujoči gospodarski subjekt - missing trader - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine, iz katerih izhaja vedenje o goljufiji - sodna praksa SEU - kršitev materialnega prava - bistvena kršitev pravil postopka
Glede na okoliščine obravnavanega primera je revidentu mogoče pravico do odbitka zavrniti le, če je mogoče iz objektivnih dejavnikov ugotoviti, da je revident vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija povezana z goljufijo, ki jo je storil dobavitelj ali drug trgovec.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016145
OZ člen 35, 87, 87/1. ZOR člen 42. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/3. SPZ člen 7. Zakon o pravicah na delih stavb člen 7. Zakon o prometu z nepremičninami člen 7.
izbrisna tožba - funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – prodaja funkcionalnega zemljišča – predmet pogodbe - ničnost pogodbe – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – dvakratna prodaja nepremičnine
Funkcionalno zemljišče se je vedno lahko prenašalo le skupaj s stavbo in ni bilo v samostojnem pravnem prometu. Tako razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem ni bilo dopustno, pogodba s takšnim predmetom pa je bila nična (prej 42. člen ZOR sedaj 35. člen OZ), in sicer ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja. Dobra vera bi bila relevantna v primeru dvakratne prodaje zemljišča, ki ne bi imelo statusa funkcionalnega zemljišča.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost – tekoči trak
Tekoči trak sicer narekuje določen ritem dela, ki se mu mora delavec prilagoditi, kar pomeni, da ima delavec na voljo natančno določen čas, v katerem mora opraviti delovno operacijo. Ko čas, ki je temu namenjen, poteče, se trak premakne naprej in pred delavcem je nova (enaka) operacija.
Glede na opisan potek in način dela je treba pritrditi reviziji, da preproste delovne operacije na transportnem traku, ki se giblje v enakomernem ritmu, same po sebi ne morejo pomeniti nevarne dejavnosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba delodajalca
Sprememba delodajalca po osmi alineji 89. člena ZDR ne more biti utemeljen odpovedni razlog. Le če bi tožnik odklonil prehod in dejansko opravljanje dela k drugotoženi stranki, bi mu prvotožena stranka lahko izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (peta alineja prvega odstavka 111. člena v zvezi s petim odstavkom 73. člena ZDR).
dovoljenost revizije – zavrženje revizije - postopek izbire kandidata za direktorja zavoda
Spor o zakonitosti sklepa sveta zavoda o imenovanju direktorja oziroma ravnatelja ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, vrednosti predmeta spora pa tožnica v tožbi ni opredelila. Zato revizija po zakonu ni dovoljena.
ZDDV člen 40, 40/2, 40/7-1. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h, 28f. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb - davek na dodano vrednost - vračilo (odbitek) vstopnega DDV - kaznivo dejanje davčne zatajitve - kumulativna izpolnjenost predpostavk za vračilo vstopnega DDV - pravila o dokaznem bremenu - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - sodbe SEU
V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je pravico do odbitka mogoče zavrniti, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Sodišče prve stopnje mora upoštevati tudi pravila o dokaznem bremenu, kot izhajajo iz sodne prakse SEU.
Glede na ugotovljena dejstva konkretnega primera (nehoten pritisk napačne tipke in opustitev preverjanja na ekranu naprave, upoštevajoč tožnikov stres, nenazadnje pa tudi dejstvo, da je tožnik na postaji že opazil kontrolorja in se zavedal tudi možnosti pregleda) tudi revizijsko sodišče sprejema pravno presojo sodišč druge in prve stopnje, da ob siceršnji kršitvi – nepravilni izdaji vozovnice eni od potnic, ni mogoče presoditi, da je tožnik to kršitev storil namenoma ali iz hude malomarnosti.
ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - sorazmerni del odpravnine - sprejem ponudbe nove pogodbe - oddaljenost kraja bivanja od kraja opravljanja dela - javni prevoz ali organiziran prevoz delodajalca - plačilo kilometrine za prevoz na delo
Ker se je tožnica po odpovedani pogodbi vozila na delo z lastnim prevozom in se tudi po novo podpisani pogodbi vozi na delo z lastnim prevozom, čas vožnje na delo v obe smeri pa je uro in deset minut (tj. manj kot tri ure) in ji revident krije stroške takšnega prevoza, je bila ponujena zaposlitev ustrezna glede na kriterije tretjega odstavka 90. člena ZDR, saj je zadostila namenu zakonskega pravila.
Revident je odklonil prevoza tovora brez upravičenega razloga in s tem naklepno huje kršil svoje pogodbene obveznosti po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Stvari, ki jih je imel v „svojem“ tovornjaku, bi si lahko brez večjih težav priskrbel drugje, saj so po svoji narave nadomestljive.
Revidentovo neupoštevanje delodajalčevega navodila predstavlja samovoljo, zaradi katere ni utemeljeno pričakovati nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Iz ugotovitev izhaja, da je imel revident dovolj časa, da se je lahko odločil, ali bo izpolnil nalog za prevoz v celoti, oziroma da bi si priskrbel druge stvari za na pot, vendar je vztrajal na tem, da brez „svojih“ stvari ne more voziti.
delna pokojnina – odvetniška dejavnost – odvetnik – polovica starostne pokojnine
Določba 178. člena ZPIZ-1 ne pomeni, da tudi odvetnik, ki je že pridobil pravico do starostne pokojnine, nato začel ponovno opravljati odvetniško dejavnost v polnem obsegu, kasneje pa začel opravljati dejavnost le s polovico delovnega časa in se v tem obsegu tudi zavaroval, lahko pridobi le pravico do izplačila polovice že pridobljene pokojnine, ne more pa zahtevati priznanja delne starostne pokojnine. Tudi druge določbe zakona ne izključujejo možnosti, da takšen zavarovanec ne uveljavlja priznanje delne starostne pokojnine po določbi 58. člena ZPIZ-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero odškodnine
Pri odmeri odškodnine sta sodišči druge in prve stopnje pravilno upoštevali skupno delovno dobo tožnice (34 let), zaposlitev pri toženi stranki v obdobju sedmih let, tožničino starost v času sojenja (56 let), dejstvo, da je dokazala, da je aktivno iskala zaposlitev z oddajo velikega števila prijav in da kljub izobrazbi mag. ekonomskih in poslovnih ved in izkušenj iz računovodstva v njeni starosti (upoštevajoč tudi sedanje družbene razmere) predstavlja težko zaposljivo osebo.