izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – pravica do zagovora
Namen zakonske zahteve po zagovoru ni dokazovanje utemeljenosti očitanega, pač pa pomeni pravico delavca, da se izjasni o očitkih in eventualno pojasni svoja ravnanja. Zato navedb tožene stranke o utemeljenosti odpovednega razloga ni bilo mogoče upoštevati kot utemeljevanje okoliščin, ki bi opravičevale opustitev zagovora. Sodišči sta pri svoji odločitvi utemeljeno upoštevali kot odločilno dejstvo za odločitev to, da tožnici zagovor ni bil zagotovljen in da tudi ni bilo okoliščin, zaradi katerih ga tožnici ni bilo treba zagotoviti.
Kolikor je prvotni tožnik v obdobju po razrešitvi s funkcije dejansko odklonil ponudbo druge ustrezne zaposlitve za nedoločen čas, dejstvo, da mu je tožena stranka priznavala pravice iz delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi za člana uprave vse do njenega časovnega izteka, ni moglo vplivati na ohranitev njegove pravice do plačila odpravnine.
Zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, je dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005835
ZDR člen 184. OZ člen 131, 150, 150/1, 153, 153/2, 153/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu – nevarna stvar - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih
Že sama možnost, da delavca, ki meče v stroj kose ali trakove plastike, potegne v notranjost stroja, kjer so nameščeni noži z ekstremnim številom obratov, zadošča za ugotovitev, da gre za nevarno stvar (tudi če zaradi posebne zaščite neposreden stik z noži ni možen). Vprašanje, ali delavec dela pravilno in v skladu z navodili, na to presojo ne more vplivati, lahko pa vpliva na (delno ali popolno) razbremenitev odgovornosti imetnika nevarne stvari oziroma tistega, ki se z nevarno dejavnostjo ukvarja.
ZZVZZ člen 28, 29. ZDR člen 137, 137/3. URS člen 50, 50/1.
začasna nezmožnost za delo - plačilo nadomestila plače - odsotnost z dela zaradi bolezni - insolventnost delodajalca - direktni zahtevek zoper zavod
Ker ZZVZZ opredeljuje pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni nad 30 delovnih dni kot pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki pomeni vidik ustavne pravice do socialne varnosti in ker tožnik zaradi insolventnosti delodajalca plačila tega nadomestila ni mogel uveljaviti pri njem, ima pravico do uveljavitve plačila nadomestila neposredno od tožene stranke, to je Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero odškodnine
Odločanje o odškodnini po 118. členu ZDR, če jo tožnik uveljavlja v isti tožbi, predstavlja odločanje o pravici, ki je neločljivo povezana s prenehanjem delovnega razmerja, zaradi česar je revizijsko sodišče revizijo obravnavalo po vsebini, kljub temu, da vrednost tega dela spora ni dosegla 40.000 EUR.
Pri odškodnini po 118. členu ZDR gre za odškodnino za bodoče ocenjeno škodo v višini eno od 18 plač, kriterije za njeno odmero pa je oblikovala sodna praksa in se vežejo na skupno delovno dobo delavca, delovno dobo pri delodajalcu, zaposlitvene možnosti delavca, s tem v zvezi pa predvsem njegovo starost, izobrazbo oziroma poklic, zdravstveno stanje, stanje na trgu dela, aktivnost delavca pri iskanju nove zaposlitve, itd.
delna pokojnina - samozaposlena oseba - odvetniška dejavnost - odvetnik - polovica starostne pokojnine delna - izplačilo že pridobljene pokojnine
Določbe ZPIZ-1 ne izključujejo možnosti, da tudi odvetnik, ki je že pridobil pravico do starostne pokojnine, nato začel ponovno opravljati odvetniško dejavnost v polnem obsegu, kasneje pa začel opravljati dejavnost le s polovico delovnega časa in se v tem obsegu tudi zavaroval, uveljavi priznanje delne starostne pokojnine po določbi 58. člena ZPIZ-1.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZPlaSS člen 44, 196, 196/1-2, 196/1-3. ZBan-1 člen 337, 337/2, 338.
začasna odredba – odvzem dovoljenja hibridni plačilni instituciji - težko popravljiva škoda – izkazanost škode - trditveno in dokazno breme
Če tožeča stranka zahteva izdajo začasne odredbe, mora izkazati težko popravljivo škodo, ki bi utegnila nastati njej, ne pa tretji osebi, ki ni tožeča stranka.
Glede zatrjevane velike poslovne škode, ki je tožeča stranka ne konkretizira, pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da sicer lahko obstaja možnost nastanka finančne škode, da pa tožeča stranka te škode ni konkretizirala, ni navedla njene višine ne konkretizirala njenega nastanka.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZBan-1 člen 337, 337/2.
trditveno in dokazno breme - začasna odredba - težko popravljiva škoda - izkazanost
Če tožeča stranka zahteva izdajo začasne odredbe, mora izkazati težko popravljivo škodo, ki bi utegnila nastati njej, ne pa tretji osebi, ki ni tožeča stranka. S sklicevanjem na neporavnavo obveznosti imetnikov kartic do prodajnih mest in prodajnih mest do imetnikov kartic tožeča stranka verjetnosti nastanka težko popravljive škode ni izkazala, saj že iz izpodbijane odločbe o odvzemu dovoljenja izhaja, da ta ne posega v plačilo oziroma izpolnitev že sklenjenih poslov.
Navedbe tožeče stranke o njenih delavcih, ki naj bi izgubili zaposlitev, o možnosti njenega stečaja ter o zmanjšanju davčnih prilivov so pavšalne in niso vezane zgolj na prepoved opravljanja kartičnega poslovanja, zato tudi z njimi verjetnosti nastanka težko popravljive škode zaradi prepovedi kartičnega poslovanja ni izkazala.
Zatrjevanje tožeče stranke, da je poleg tega, da ji nastaja težko popravljiva škoda, z izdano odločbo prizadeta tudi javna korist, je v celoti neutemeljeno. Prav izpodbijana odločba je namreč izdana v zaščito javne koristi.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ogrožanje življenja drugih ali premoženja
Na podlagi tretje alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ se prosilcu lahko omeji gibanje tudi zaradi utemeljenih razlogov ogrožanja življenja drugih ali premoženja. Opisana tožnikova dejanja so zadostni razlogi za izrek navedenega ukrepa. Tožnik pa je zaradi storjenih dejanj obravnavan tudi po določbah Zakona o javnem redu in miru ter po določbah Kazenskega zakonika.
Za izrek ukrepa omejitve gibanja po citirani določbi ZMZ veljajo nižji dokazni standardi kot v kazenskem postopku.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – prištevnost – presoja pritožbenih navedb – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če obramba pravne relevantnosti predlaganega dokaza s potrebno stopnjo verjetnosti ne utemelji, z zavrnitvijo dokaznega predloga sodišče ne krši obsojenčeve pravice do obrambe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006579
ZKP člen 420, 420/2. KZ člen 27, 217.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – udeležba pri kaznivem dejanju – pomoč – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pomoč je mogoča, ko se je storilec že odločil storiti kaznivo dejanje (pomagač torej sodeluje pri tujem kaznivem dejanju) in to lahko že pred samim začetkom izvrševanja kaznivega dejanja ali pa med njegovim izvrševanjem.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ne more biti podana tako imenovana protispisnost med dejstvom, za katerega sodišče ugotovi, da ni podano, pa čeprav je zabeleženo v uradnem zaznamku in med ugotovitvijo sodišča o tem dejstvu.
ZKP člen 18, 371, 371/1-11, 380, 383, 391, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotja v izreku - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – obravnava pred sodiščem druge stopnje
Določene meje preizkusa sodbe, ki se izpodbija s pritožbo (če sodišče ugotovi, da pritožba ni utemeljena, in da niso podane kršitve, ki se ugotavljajo po uradni dolžnosti), narekujejo pritožbenemu sodišču, da v izreku svoje sodbe navede dve odločitvi: (1) zavrnitev pritožbe in (2) potrditev izpodbijane sodbe (člen 391. ZKP).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014128
Uredba sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 3/1, 16, 16/1-c.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi za obravnavanje prošnje za azil - kršenje človekovih pravic v odgovorni državi ni izkazano
Po Dublinski uredbi ima država članica EU možnost, da prosilca za mednarodno zaščito, ki je že prej za tako zaščito zaprosil v drugi državi članici EU, preda tej državi kot odgovorni državi za obravnavo prošnje. Na odločanje o predaji prosilec ne more vplivati, razen če izkaže, da bi mu bile v odgovorni državi kršene človekove pravice. Tega pa v tem primeru prosilci niso izkazali, saj nobena pristojna institucija ni ugotovila, da bi bile v Italiji prosilcem sistematično kršene človekove pravice, posamični primeri pa tega ne morejo izkazati. Poleg tega so prosilci sami zapustili Italijo in niso sledili napotkom italijanskih oblasti, da naj se zglasijo na policiji v Trstu, kjer bodo uredili svoje začasno bivanje.
V skladu z določbo prvega odstavka 34. člena ZUS-1, ki se na podlagi drugega odstavka 109. člena ZRev-2 smiselno uporablja za postopek sodnega varstva zoper odločbo tožene stranke, lahko tožnik umakne tožbo brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe.
sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - zahteva za spremembo pravnomočne sodne odločbe - obnova kazenskega postopka
Glede na to, da je priglasitev Okrajnega ljudskega odbora predstavljala oziroma nadomeščala kazensko sodbo in je bila podlaga za zaplembo, bi moralo sodišče ob odločitvi o ustavitvi postopka odločiti tudi o izrečeni kazenski sankciji, to je o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja.
ZKP člen 241, 331, 331/1, 371, 371/1-11, 371/2, 420. KZ-1 člen 256, 256/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - izvajanje dokazov - zaslišanje priče - ponarejanje listin
Pri zasliševanju prič se najprej zahteva, da priča izpove, kar ve o zadevi in se šele nato priči postavlja vprašanja.
Če se zaslišanje začne z zastavljanjem vprašanj, je očitek o kršitvi utemeljen, vendar pa s posplošeno trditvijo, da ji je bilo onemogočeno preverjanje verodostojnosti priče, obramba ni utemeljila vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo in njenim vplivom na zakonitost sodbe.