ZMZ člen 60, 61, 61/1, 62, 63, 63/1. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 27, 27/2-a.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Hrvaška - pojem „nahajati se“ (v varni tretji državi) - zveza med prosilcem in varno tretjo državo
Tožnik je v Republiko Slovenijo vstopil ilegalno z območja Republike Hrvaške. Do Zagreba je pripotoval v kombiju, tam prespal en dan, nato pa podpisal pogodbo in najel rent-a-car, ključe vozila pa je izročil organizatorju. Vse te okoliščine sta tožena stranka in sodišče prve stopnje upoštevala kot razloge, ki kažejo na to, da je bila med tožnikom in Republiko Hrvaško vzpostavljena zveza v smislu ZMZ in Postopkovne direktive, zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da sta se omejila zgolj na ugotovitev, da se je tožnik nahajal na Hrvaškem. Ni potrebno, da bi prosilec dejansko prišel v stik z uradnimi organi varne tretje države, ampak zadostuje, da je za to imel možnost. To pa je v obravnavanem primeru imel.
Po določbi drugega odstavka 480. člena OZ lahko kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, po preteku enoletnega roka iz prvega odstavka istega člena, če še ni plačal kupnine, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo.
Pomen določbe je v določitvi izjeme od enoletnega roka, določenega v prvem odstavku 480. člena OZ v primerih, ko je kupec prodajalca pravočasno obvestil o napaki in se brani pred njegovim zahtevkom za plačilo kupnine. Ker enoletni rok za takega kupca ne velja, kakšen drug rok pa v OZ ni postavljen, to pomeni, da pri uveljavljanju ugovora kupec časovno načeloma ni omejen. Potem ko ga kupec toži za plačilo kupnine, pa je pravočasnost njegovih procesnih dejanj urejena z določbami ZPP.
Določbe ZPP o procesnih prekluzijah (286. člen) zadevajo navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne pa uveljavljanje ugovorov.
izvršba - začetna kumulacija izvršilnih sredstev – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – spor o pristojnosti – dopolnitev predloga za izvršbo
Iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ izhaja, da je o naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev mogoče govoriti v primerih, ko upnik po izdaji sklepa o izvršbi poleg izvršbe z že dovoljenimi sredstvi predlaga izvršbo še z drugimi izvršilnimi sredstvi. A contario to pomeni, da gre v primerih, ko upnik že pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe v morebitnih dopolnitvah predloga za izvršbo predlaga še druga izvršilna sredstva, za začetno kumulacijo sredstev izvršbe. Zato je vse do dovolitve izvršbe vložene upnikove vloge treba obravnavati kot enotni predlog za izvršbo.
ZPP člen 108, 184, 436, 436/3. ZIZ člen 23, 62, 62/2.
razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu – postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku – sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu
Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, se v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. To pomeni, da se postopek nadaljuje kot pri tožbi, kar je tudi v skladu z zadnjo povedjo drugega odstavka 62. člena ZIZ, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Posebnost postopka po ugovoru zoper plačilni nalog je v izreku odločbe o glavni stvari. V tem namreč sodišče odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali se razveljavi (tretji odstavek 436. člena ZPP). Sicer pa veljajo v postopku po ugovoru zoper plačilni nalog in s tem v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravila pravdnega postopka oziroma pravila v gospodarskih sporih, vključno s pravili o spremembi tožbe iz 184. člena ZPP.
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik, sedaj tožnik, navede dejansko podlago dolžnikove, sedaj toženčeve, obveznosti, tvori tožbo.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - nasprotna izvršba
Vrhovno sodišče je že v sklepih III R 17/1996 z dne 13. 9. 1996, I R 85/2008 z dne 10. 9. 2008 in I R 71/2011 z dne 23. 6. 2011 zavzelo stališče, da je postopek nasprotne izvršbe funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, pričet s predlogom za izvršbo, oziroma predvsem na tisto njegovo fazo, ki sledi dovolitvi izvršbe – opravo izvršbe. Zato je lahko krajevno pristojno za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo le sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo. Sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za (nasprotno) izvršbo, pa je po 35. členu ZIZ pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v (nasprotni) izvršbi, torej tudi o vprašanju njene dovolitve po prvem odstavku 69. člena ZIZ.
ZP-1 člen 156, 156-4. ZVCP-1 člen 130, 130/3, 130/5.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška - vožnja pod vplivom alkohola
Obdolžencu, ki je vozil osebni avtomobil pod vplivom alkohola in je imel v litru izdihanega zraka 1,00 miligrama alkohola, bi moralo sodišče po petem odstavku 130. člena ZVCP-1 poleg globe izreči tudi 18 kazenskih točk.
ZP-1 člen 59, 59/3, 144, 144/1, 144/4, 147, 147/2.
zahteva za sodno varstvo – stroški postopka – kdo plača stroške postopka - stroški v postopku s pravnimi sredstvi
Če sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo delno odloči v korist obdolženca, ni pravilno, da o stroških postopka odloči, da bremenijo proračun, temveč uporabi določbo drugega odstavka 147. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1, v skladu s katero se sodna taksa v tem primeru ne določi.
Judikati, ki jih predlagatelj ponuja za primerjavo, ne obravnavajo identične situacije, kot se izkazuje v spornem primeru. V vseh je glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi ugotovljena obojestranska volja strank, medtem ko v obravnavanem primeru ta ni ugotovljena.
ZPP člen 116, 116/1, 384, 384/1. ZIZ člen 42, 42/2.
dovoljenost revizije - sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - postopek za razveljavitev klavzule pravnomočnosti - zavrženje revizije
Ne pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ne pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, nista sodni odločbi, ki bi se lahko izpodbijali z revizijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0016227
ZZZDR člen 51, 51/2, 52. ZPP člen 2, 2/1, 182, 182/3. URS člen 22.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - realna subrogacija - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - razpolaganje enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - pomen vpisa lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - pravica do izjave v postopku
Zahteva po uveljavljanju nadpolovičnega deleža z nasprotno tožbo ni odvisna od vpisa toženega zakonca v zemljiški knjigi, temveč je odraz vezanosti pravdnega sodišča na postavljeni zahtevek. Če torej toženi zakonec meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice, mora vložiti nasprotno tožbo, ne glede na to, ali je vpisan v zemljiško knjigo.
Nasprotje v razlogih sodbe (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP) se nanaša izključno na odločilna dejstva, ki so zakonski znak kaznivega dejanja ali na katerih temelji kazenska odgovornost obdolženca (obstajati mora nasprotje glede dejanskega temelja sodbe in ne glede pravnih vprašanj).
Z neugoditvijo predlogu za izločitev postopka sodišče ni prejudiciralo izvedenih dokazov. Procesno ne obstajajo nikakršne ovire, ki bi sodišču onemogočale, da postopek izloči kasneje, kolikor bi to terjala popolna ugotovitev dejanskega stanja.
objava popravka – odklonitev objave popravka – razlogi za odklonitev objave popravka – prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka
Ker govornega dela televizijskega obvestila ni mogoče ločiti od grafičnega dela z izpisom „črne liste“ podjetij, ni mogoče govoriti o omembi imena tožeče stranke v zanemarljivem delu.
Sporni del popravka o dosegljivosti tožeče stranke predstavlja bistveno dopolnitev navedb v objavljenem besedilu. Glede na vsebino sporočila novinarke, da jim ni uspelo priklicati podjetij s seznama, popravek tudi v tem delu zanika novinarkine navedbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – sestava senata – izločitev sodnika – zahteva za izločitev – rok za zahtevo
Če obramba na naroku za glavno obravnavo ni zahtevala izločitve predsednice senata, niti ne v pritožbenem postopku, ne more uveljavljati kršitve iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti.
zahteva za varstvo zakonitosti – sodna poravnava – izvršljivost sodne poravnave – zapadlost terjatve – razlaga vsebine sodne poravnave – razlaga pogodbe – uporaba razlagalnih pravil – jasnost pogodbenih določil – sporna pogodbena določila – skupni namen pogodbenikov – pravilo sočasnosti izpolnitve – ugovor neizpolnjene pogodbe
Po določbi prvega odstavka 82. člena OZ se določila pogodbe oziroma poravnave uporabljajo predvsem tako, kot se glasijo. Uporaba te določbe ne terja ugotavljanja dejanskega stanja in je zato odločitev sodišča, ali bo sploh ugotavljalo skupen namen pogodbenikov, odvisna od izbrane metode razlage pogodb. Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil (drugi odstavek 82. člena OZ). Da bi stranka dosegla ugotavljanje dejanskega stanja v tej smeri, mora zato najprej ustrezno izkazati "spornost" pogodbenega določila: le golo sklicevanje nanjo, ki ni hkrati podprto z ustrezno kvalitetnim trditvenim gradivom, ne zadošča; pogodbeno določilo namreč lahko postane sporno, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev sodnika – zahteva za izločitev – procesna veljavnost dejanj – zavrnitev zahteve za preiskavo - nadaljevanje kazenskega pregona – pripor – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost
Če je bila zahteva za preiskavo pravnomočno zavrnjena, ker ni bil podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, je kazenski postopek mogoče ponovno uvesti, če upravičeni tožilec predloži nove dokaze v postopku, ki je določen v 409. členu ZKP. V obravnavanem primeru gre za situacijo, kot da bi bila vložena neposredna obtožnica - presoja pravilnosti in zakonitosti takega ravnanja državnega tožilstva je lahko predmet postopka z ugovorom zoper obtožnico oziroma se bo do takega ravnanja moral opredeliti razpravni senat na glavni obravnavi.
Če preiskovalni sodnik z zahtevo za izločitev ni bil seznanjen in ni bila podana nobena objektivna okoliščina, zaradi katere bi se preiskovalni sodnik sam moral izločiti iz razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP, so njegova dejanja procesno veljavna.
povrnitev prmoženjske škode – odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – prodaja tuje nepremičnine – nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - izvršilni postopek - prodaja nepremičnine v izvršbi - objava zapisnika o rubežu na oglasni deski sodišča – zaznamba izvršbe
Objava zapisnika rubeža na oglasni deski ima pomen zaznambe izvršbe (tretji odstavek 211. člen ZIZ), publicitetni učinek tega dejstva pa je pravno relevanten le do zaključka izvršilnega postopka (domika in izročitve nepremičnine kupcu).
povrnitev škode – aktivna legitimacija – trditvena podlaga – lastninska pravica na nepremičnini – gradnja na tujem svetu – družbena lastnina
Kakšne druge trditvene podlage, na podlagi katere bi bil upravičen do povračila škode, razen te, da je lastnik poškodovane nepremičnine, tožnik ni podal. V zvezi z njo pa je bistvena ugotovitev, da je bilo sporno zemljišče do konca graditve v družbeni lastnini, to pa je razlog, ki je tožniku preprečeval pridobitev lastninske pravice.
posojilna pogodba – izočitev posojila – dokazovanje – dokazi - prekluzija – listine v tujem jeziku
Če posojilodajalec svoje zaveze izročitve posojila ne izpolni, ne more nastati zaveza posojilojemalca, da vrne nekaj, česar ni prejel.
Pravilo o prekluziji ni samo sebi zadostno, razlagati in uporabljati ga je treba v skladu z njegovim namenom in glede na okoliščine konkretnega primera. V tej zadevi kasnejša, na poziv sodišča izredna predložitev prevodov ostalih tujih istovrstnih bančnih izpiskov ne trči na pravilo o prekluziji.
ZKP člen 5, 340, 340/1-1, 371, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1. URS člen 8, 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - zaslišanje obremenilne priče - branje zapisnika o izpovedbi priče - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Z vidika kršitve pravice do zaslišanja obremenilne priče je pomembno zgolj, ali je obdolženec to pravico oziroma možnost imel, ne pa tudi, ali je to pravico oziroma možnost izkoristil.