DRUŽINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016142
OZ člen 198. ZPP člen 402, 402/4. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
razmerje med predlogom za obnovo postopka in revizijo – prekinitev revizijskega postopka – obnova postopka – premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju – posebno premoženje – neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist – nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – prostovoljna izselitev iz nepremičnine - uporabnina – preprečitev rabe skupne nepremičnine – zamenjava ključavnice – pravica do zasebnosti
Ob ugotovitvi, da se je tožnik iz skupnega stanovanja prostovoljno izselil, tožnikova lastninska upravičenja na stanovanju niso omejena le z lastninskimi upravičenji toženke, temveč tudi z njeno pravico do zasebnosti. Ob takšnem materialnopravnem izhodišču pa preprečitev tožnikovega vstopa v stanovanje zaradi menjave ključavnice ne more predstavljati protipravnega omejevanja njegove pravice do uporabe stanovanja.
ODZ paragraf 1460 - 1465. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 29. SPZ člen 27, 28, 43, 43/2.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - nacionalizacija - ozemlje cone B STO - priposestvovanje - dobrovernost posestnika
Vsem trem zakonom, ki so urejali institut priposestvovanja, je skupno, da se je za pridobitev lastninske pravice na originaren način zahtevala dobrovernost posestnika. Slednjo je toženi stranki uspelo izpodbiti.
najemna pogodba za stanovanje - najemno razmerje za nedoločen čas - status nepremičnine - lastništvo primernega stanovanja - dopuščena revizija - razlogi za odpoved - službeno stanovanje - kadrovsko stanovanje - odpoved najemne pogodbe
Lastništvo stanovanja po SZ ni odpovedni razlog za službeno stanovanje.
V konkretnem primeru je bilo po pogodbi in aneksu toženki stanovanje oddano za profitno najemnino in za nedoločen čas. Ti pogoji se zaradi kasnejših sprememb zakona in podzakonskih aktov tožeče stranke ne morejo spremeniti. To pomeni, da sedanja opredelitev vrste najema ni ključnega pomena.
ZDDPO-2 člen 84. ZDDPO-1 člen 29, 29/2, 29/5. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - davek od dobička pravnih oseb – pokrivanje davčne izgube – izguba pravice do pokrivanja davčne izgube
Določbo 84. člena ZDDPO-2, ki ureja pokrivanje davčnih izgub, nastalih pred začetkom uporabe ZDDPO-2, je treba razlagati tako, da prepoveduje pokrivanje tistih davčnih izgub, nastalih pred začetkom uporabe ZDDPO-2, katerih pokrivanje je bilo prepovedano že po ZDDPO-1, ker so zavezanci izpolnili pogoje iz petega odstavka 29. člena ZDDPO-1.
brezplačna pravna pomoč – razrešitev odvetnika – razrešitev iz razlogov na strani odvetnika – opravljanje dolžnosti - razširitev tožbe – pravni interes
Zaradi nepravilnega postopanja sodišča prve stopnje na podlagi 39. člena ZUS, ki izrecno določa, v katerih primerih je dopustna razširitev tožbe v upravnem sporu, je sodišče prve stopnje nepravilno presodilo pravni interes pritožnice za drugo izpodbijano odločbo. Zato je Vrhovno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, v katerem bo moralo sodišče pritožničino razširitev tožbe presojati kot novo tožbo in v tem okviru samostojno presojati tudi njen pravni interes.
dovoljenost pritožbe - pooblastilo za vložitev pritožbe – odvetnik – brezplačna pravna pomoč - zavrženje pritožbe
Pritožbeno sodišče je pravilno zavrglo pritožbo, ker odvetnica ni predložila pooblastila za zastopanje v pritožbenem postopku (peti odstavek 98. člena ZPP). Pri tem je pomembno, da se zastopanje odvetnice na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči ni moglo veljavno raztezati tudi na pritožbeni postopek, saj je bila navedena odločba izdana le glede brezplačne pravne pomoči za postopek pred sodiščem prve stopnje. Obstoj morebitnega pooblastilnega razmerja v postopku pred sodiščem prve stopnje zato ne more vplivati na upravičenje odvetnice, da za tožnika vloži pritožbo.
V primeru v predpisani obliki izjavljene volje je že pojmovno izključena možnost nesporazuma v predmetu obveznosti kot razloga za nastanek ponudbe.
Tožena stranka je s tem, ko je v obrazec ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda vpisala tudi stavbna zemljišča, degradirana območja in nerodovitne površine za enotno prodajno ceno tudi te podvrgla prisilnim predpisom ZKZ. Za prodajo stavbnih zemljišč sicer ni potrebno soglasje upravne enote, vendar se zaradi pogoja, da se zemljišča prodajajo v paketu, pogodba lahko sklepa le za vsa zemljišča obenem in tudi zemljiškoknjižna listina izstavlja le za vsa zemljišča obenem.
ZKP člen 371, 371/2, 333, 334. URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.
izvedenstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zaslišanje obremenilnih prič - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Kljub nezmožnosti zaslišanja obremenilne priče postopka ni mogoče označiti kot nepoštenega, saj ostali dokazi, izvedeni v tej zadevi, sami po sebi zadoščajo za ugotovitev vseh odločilnih dejstev.
Na podlagi okoliščin, da je obdolženec specialni povratnik, očitano dejanje pa je storil prav v preizkusni dobi ter glede na kriminalno količino in dejstvo, da je sodeloval v hudodelski združbi, je sodišče utemeljeno zaključilo, da je obdolženec ponovitveno nevaren.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če v obravnavanem primeru na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče govoriti niti o dejanski niti o pravni zmoti, obramba z drugačnimi ugotovitvami dejanskega stanja ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona ampak nedovoljen razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/3, 367, 367/2, 377. SPZ člen 99.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta – navadno sosporništvo – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – ugovarjanje vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije – negatorna tožba
Tožnik je v negatorni tožbi uveljavljal varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice. Toženci nastopajo v vlogi tretjih v smislu določbe 99. člena SPZ. Spor bi bilo mogoče rešiti različno za vsakega od njih. Sodišče bi namreč lahko ugotovilo, da le nekateri od tožencev izvajajo nedovoljene posege v tožnikovo lastninsko pravico, drugi pa ne. Toženci imajo tako status navadnih sospornikov.
Revidenti bi morali pravočasno ugovarjati pomanjkljivi opredelitvi vrednosti spornega predmeta za vsakega od njih posebej, vendar tega niso storili.
varstvo lastninske pravice - povrnitev premoženjske škode – vrnitev v prejšnje stanje – podlage odškodninske odgovornosti – nastanek škode
Ugotovljeno dejansko stanje – nedokazan obstoj zatrjevane škode – je narekovalo materialnopravno odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Vsak poseg v lastninsko pravico drugega ne pomeni nujno nastanka škode, varstvo lastninske pravice pa je mogoče doseči (tudi) z drugimi zahtevki.
ZPP člen 367, 367/2, 370, 370/3. ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/2.
zmotna uporaba materialnega prava – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji – povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - domneva vzročne zveze – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodvanca - nastanek škode zaradi dejanja oškodovanca
Glede na ugotovitve, da so tožnikove zdravstvene težave z žrelom posledica jemanja analgetikov zaradi bolečin v hrbtenici, ki pa so posledica poškodbe izven dela, je pravilen zaključek, da je tožnikov zahtevek za povračilo nepremoženjske škode neutemeljen, saj je zatrjevana škoda nastala izključno zaradi njegovega ravnanja in vzročna zveza med zatrjevano škodo in nevarno dejavnostjo tožene stranke ni podana (drugi odstavek 154. člena ZOR, prvi odstavek 174. člena ZOR, 173. člen ZOR, drugi odstavek 177. člena ZOR v zvezi s 1060. členom OZ).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – protipravnost – reakcija udeleženca v prometu – skrbnost udeležencev v prometu
Vrhovno sodišče soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da ne najbolj optimalna reakcija zavarovanke toženke ne more prerasti v protipravno ravnanje, ki bi jo postavilo v položaj sopovzročiteljice nesreče v smislu določbe drugega odstavka 154. člena Obligacijskega zakonika (če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde).
dovoljenost pritožbe – rok za pritožbo - zavrženje pritožbe – očitna pomota
Revidentka ima prav, ko opozarja, da je napačna ocena pritožbenega sodišča, da ni predložila dovolj dokazov za svoje navedbe o očitni pomoti. V spisu je namreč pritožba brez ovojnice iz česar je razvidno, da je bila vložena neposredno na sodišču. Iz vhodnega žiga na pritožbi je razvidno, da je bila zadnji dan roka za pritožbo vložena na Okrožno sodišče v Ljubljani, iz pritožbe pa je razvidno, da je bila vloga pravilno naslovljena na Okrajno sodišče v Krškem. Stališče sodišča, da listine v spisu ne omogočajo sklepa, da je bila pritožba pomotoma vložena na napačno sodišče, ni pravilno.