dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – velikost deležev na skupnem premoženju - zavrženje revizije
V premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku in tožbenim zahtevkom, torej v deležu, izraženem v ulomku ali odstotkih od ocenjene vrednosti spornega predmeta.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - razlogi o odločilnih dejstvih
Če pritožbeno sodišče v nasprotju z razlogi prvostopenjske sodbe o polni odškodninski odgovornosti odgovorne osebe presodi, da je tudi oškodovanec prispeval k nastanku škodnega dogodka zaradi svoje premajhne pazljivosti, mora svoje razloge, da je oškodovanec za določena dejstva moral ali mogel vedeti, utemeljiti z navedbo, na katerih izvedenih dokazih temelji tak njegov zaključek.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pritožba - pooblastilo za vložitev pritožbe - odvetnik
Odvetnik mag. A. A. je zastopal toženko v postopku pred sodiščem prve stopnje (pri čemer pooblastilo ni bilo omejeno le na postopek pred sodiščem prve stopnje). Za vložitev pritožbe odvetnik tako ni bil dolžan vložiti pooblastila, in novega pooblastila tudi ni vložil. Zato je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo določbo 336. člena ZPP.
ZEN člen 9, 9/2, 9/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije - napake pri vzpostavljanju meje - uskladitev podatkov v zemljiškem katastru - napake pri prepisu podatkov v zemljiški kataster - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zelo hude posledice niso izkazane
Revidenta sta vložila zahtevo za uskladitev podatkov v zemljiškem katastru po 9. členu ZEN, ker se nista strinjala z odločitvijo upravnih organov o novi določitvi meje. Kljub navajanju nezakonitosti in protiustavnosti postopka pa pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna rešitev zadeve, nista izpostavila.
S postopkom uskladitve podatkov v zemljiškem katastru po 9. členu ZEN se lahko odpravijo le napake pri prepisu podatkov v zemljiški kataster, ne pa tudi morebitne napake pri vzpostavljanju meje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sorodstvo med predsednico pristojnega sodišča in stranko v postopku – objektivna nepristranskost
Dejstvo, da je stranka v bližnjem sorodstvenem razmerju s predsednico sodišča, na katerem so sodniki zaradi majhnosti kolektiva medsebojno tesneje povezani, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – otrok uslužbenke pristojnega sodišča kot stranka v postopku – manjše sodišče
Okoliščina, da je stranka postopka hči vodje sodnih zapisnikaric na za postopanje pristojnem sodišču, sama zase ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1 člen 146, 146/1, 197, 197/1-1.
dovoljenost revizije – ukrep gradbenega inšpektorja – nelegalna gradnja - vikend - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – splošna vprašanja – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V izpodbijanem upravnem aktu, s katerim je revidentki naloženo, da odstrani nelegalno zgrajen objekt, revidentkina obveznost ali pravica ni izražena v denarni vrednosti, zato zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Na splošni in načelni ravni izpostavljena vprašanja, ki zahtevajo le splošne in načelne odgovore, ki jasno izhajajo že iz ustavnih in zakonskih določb, niso pomembna pravna vprašanja, ki bi pripomogla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava. Taka vprašanja zato niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje, in s tem povezani finančni stroški ter zatrjevana materialna škoda še ne pomenijo zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje namreč pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To je stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora inšpekcijski zavezanec zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami.
dovoljena revizija - vrednost spornega predmeta - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - plačilo po odločbi o izravnavi - namenska razlaga - naknadna izravnava za obračun stroškov - neenako obravnavanje zavarovancev
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je v javnem interesu, se izvaja po načelih medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma med vsemi zavarovanci dopolnilnega zavarovanja in skupaj z obveznim zdravstvenim zavarovanjem predstavlja del socialne varnosti zavarovanih oseb po tem zakonu. Ta namen pa se uresničuje tako, da zaradi varovanja interesov zavarovancev država s tem zakonom zagotavlja enako obravnavo zavarovancev ne glede na starost, spol in zdravstveno zavarovanje in da so vse zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dolžne po določbah tega zakona vključiti v izravnalno shemo dopolnilnega zavarovanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Strankin negativen odnos in nezaupanje do sodnic in sodnikov sodišča, ki ga stranka gradi na nezadovoljstvu s postopanjem sodišča v drugih zadevah, v katerih je bila udeležena, ne pomenita razlogov za delegacijo pristojnosti.
javni razpisi – pravni interes pri ugotovitveni tožbi - ugotovitev nezakonitosti upravnega akta – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – ugoditev pritožbi
Ker je tožeča stranka s prvotno tožbo zahtevala odpravo akta, s katerim ji niso bila dodeljena sredstva, za katera je kandidirala na javnem razpisu, kar tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja dajatveni zahtevek (za katerega se pravni interes predpostavlja), bi moralo prvostopenjsko sodišče kljub spremembi izpodbojne tožbe v ugotovitveno najprej presoditi, ali ni kljub dejstvu, da je tekmovanje, za katerega je kandidirala za sredstva, zaključeno, glede na naravo stvari pravni interes tožeče stranke obstajal že ob vložitvi prvotne izpodbojne tožbe. Pravni interes za izdajo ugotovitvene sodbe se namreč presoja v okviru pravnega interesa za kasatorno sodbo. Brez te presoje prvostopenjsko sodišče tožbe ob predhodnem preizkusu ne bi smelo zavreči.
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 17, 28. ZUP člen 215, 215/6.
inšpekcijski nadzor – tožba zaradi posega v ustavne pravice - redno sodno varstvo – dopis inšpektorja – upravni akt
Če oseba ni udeležena v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec, tudi ne more vložiti tožbe po 4. členu ZUS-1 v zvezi s tekom upravnega postopka.
Obvestilo prvostopenjskega organa, s katerim vlagatelja zahteve za priznanje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca obvešča, da kot prijavitelj nezakonite gradnje ni stranka v inšpekcijskem postopku, je treba glede na vsebino šteti za upravno odločbo, zoper katero ima vlagatelj možnost vložiti pritožbo v upravnem postopku. Če se z odločitvijo o pritožbi ne strinja, pa ima vlagatelj možnost vložiti tožbo po 2. členu ZUS-1. Zato tožba po 4. členu ZUS-1 ni možna.
plačilo dodatka za dvojezičnost – dodatek za dvojezičnost
Delodajalec v javnem sektorju ne sme izplačevati dodatka za dvojezičnost za delo na delovnih mestih, na katerih nima opredeljene zahteve po znanju jezika narodne skupnosti in zahteve po dvojezičnem poslovanju. Zgolj dejanska uporaba jezika narodne skupnosti po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktih delodajalca, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Osnova za obračun plače tožnice je bila v spornem obdobju, določena z ZZDODP, torej z zakonom. Tega ne spremeni dejstvo, da je ZZDODP pri tem ohranil dotedanji način določanja osnove poslanskih in s tem tudi sodniških plač. Tudi če je do uveljavitve ZZDODP obstajala protiustavnost v zakonskem urejanju sodniških plač, je bila ta sanirana z njegovo uveljavitvijo. Revizijske navedbe glede določanja osnove pred uveljavitvijo ZZDODP so zato neupoštevne.
Ker revizija ni po zakonu dovoljena niti ni bila dopuščena, zneska 36.000 EUR in 23.253,60 EUR pa ne presegata revizijskega praga, pri čemer tudi ne gre za izjemo iz petega odstavka 367. člena ZPP, je revizijsko sodišče tožnikovo nedovoljeno revizijo zavrglo.
OZ člen 167, 167/1, 167/2, 174, 174/2, 175, 179, 179/2.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - tekoči trak – delujoč stroj – povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine – premoženjska škoda – renta – izgubljeni zaslužek – trajanje rente – invalidska pokojnina – hipotetična upokojitev
Sodišče po prosti oceni upošteva invalidnino pri denarnem ovrednotenju škodne posledice zmanjšanih življenjskih aktivnosti.
Revidentu je bila mesečna renta zaradi izgubljenega zaslužka odmerjena kot razlika med invalidsko pokojnino in zaslužkom, kot bi ga prejemal, če bi ostal zdrav. Ko bo revident izpolnil zakonske pogoje za starostno upokojitev (ki je sicer hipotetična), bosta lahko toženki uveljavljali spremenjene okoliščine, zaradi katerih se lahko mesečna renta tudi odpravi.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 150, 153, 153/2, 153/3. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih člen 1.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – delo na strehi – objektivna odgovornost – ravnanje oškodovanca – oprostitev odgovornosti – deljena odgovornost
Z vidika presoje, ali tožena stranka za škodo odgovarja po pravilih o objektivni odgovornosti, je še posebej pomembna okoliščina, da pohodni in nepohodni del strehe med seboj nista bila ločena in dostop do nepohodnega dela strehe ni bil onemogočen. Ob takšnem dejanskem stanju revizijsko sodišče soglaša s presojo, da delo, ki ga je opravljal tožnik, ko se je pod njim udrla streha in je padel več metrov globoko ter se pri tem hudo telesno poškodoval, predstavlja nevarno delo oziroma nevarno dejavnost v smislu določbe drugega odstavka 131. člena OZ.
Tožnik je bil teoretično in praktično usposobljen za delo na obravnavanem delovišču ter je bil opozorjen na pasti strehe, pri čemer je imel celo izkušnje z delom na njenem najnevarnejšem delu. S tem, ko je z zapustil pohodni del strehe, kjer mu je bilo delo odrejeno, in streho prečkal čez nepohodni del, je ravnal nerazumno in zelo neskrbno, ta njegova opustitev dolžne skrbnosti pa je tudi pomembno prispevala k nastanku škodnega dogodka. Zato narekuje pravilna uporaba materialnega prava odločitev, da sta tožnik in tožena stranka odškodninsko odgovorna vsak v višini 50 odstotkov.
Izrek odločbe predstavlja celoto, čeprav je razdeljen v več točk, kar pomeni, da ga je treba tako tudi razumeti in hkrati razlagati skupaj z obrazložitvijo odločbe, ki pojasnjuje in utemeljuje v izreku opredeljeno odločitev sodišča.
Ker je v sporu o nezakonitosti redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delodajalca, dokazno breme na delodajalcu (82. člen ZDR), tožena stranka pa v izredni odpovedi tožnici očitane kršitve, kot razloga za izredno odpoved, ni dokazala, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je bila sporna izredna odpoved nezakonita.