Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti
Pristojni organ se mora pri presoji nevarnosti opreti na objektivne, zanesljive, natančne in ustrezno posodobljene podatke o razmerah v drugi državi članici, ki dokazujejo dejanske sistemske ali splošne pomanjkljivosti, ki zadevajo določeno skupino oseb, bodisi nekatere druge relevantne okoliščine.
Tožnika nista izkazala ovir za njuno predajo Kraljevini Švedski. Ključne so toženkine neprerekane ugotovitve, da tožnika: (1) v omenjeni državi s sistemom mednarodne zaščite ali postopkom sprejema nista imela nobenih izkušenj; (2) ne zatrjujeta, da tam obstajajo kakšne sistemske pomanjkljivosti na področju mednarodne zaščite oziroma na področju sprejema prosilcev; (3) ne zatrjujeta, da bi bila lahko po predaji na Švedskem podvržena nečloveškemu ravnanju oziroma mučenju. Navajata le, da predajo Kraljevini Švedski ovirajo grožnje in pritiski oseb, povezanih z gejevskim klubom, ki je organiziral njun prihod v Evropsko unijo. Strah pred skrivnim gejevskim klubom iz Zvezne republike Nigerije pa ni pomanjkljivost, ki bi ovirala predajo tožnikov Kraljevini Švedski.
Začasna odredba je akcesorne narave, kar pomeni, da lahko sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odloča le, če predhodno ugotovi, da bo v nadaljevanju vsebinsko obravnavalo tudi samo vloženo tožbo v upravnem sporu. Ker je tožba zavržena, ni dopustno vsebinsko obravnavati predloga za izdajo začasne odredbe. Zavrženje tožbe torej predstavlja procesno oviro za vsebinsko odločanje o predlagani začasni odredbi in njeno morebitno izdajo.
ZVOP-2 člen 11. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 82.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - pravica do zasebnosti - seznanitev s podatki - objava osebnih podatkov v medijih
Podatki, ki so vključeni v izjavo ali medijske članke, čeprav se nanašajo na osebne podatke v zvezi s kazenskimi obsodbami, ne sodijo v uporabo 10. člena SUVP, saj ne gre za osebne podatke v obliki kazenskih oziroma drugih evidenc, katere varstvo zagotavlja SUVP.
Zakoniti interes ne pomeni zakonski interes. Nad zakonitimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ti lahko prevladajo nad interesom upravljalca, zlasti kadar se osebni podatki obdelujejo v okoliščinah, v katerih posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, take obdelave razumno ne pričakujejo.
Tožnik je posebne vrste osebnih podatkov toženi stranki sam predočil in s tem posredno privolil v posredovanje osebnih podatkov drugim osebam. Pravica do zasebnosti tožnika v tem primeru ne pretehta, saj so medijski članki, ki vsebujejo njegovo sliko in podatke o njegovem prejšnjem imenu in predkaznovanosti še vedno javno objavljeni in prosto dostopni na svetovnem spletu. Glede na navedeno tožnik ni mogel razumno pričakovati zasebnosti osebnih podatkov, ki jih je razkril toženi stranki.
osnovna šola - napredovanje v višji razred - ocenjevanje - obrazložitev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Ker se z ocenjevanjem ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval, niti se učencu z oceno ne nalaga nobene obveznosti, upravni spor glede šolske ocene ni dovoljen. Ovrednotenje znanja namreč ne pomeni odločanja o pravici ali pravni koristi, ki jo zakon daje učencu, zato noben izmed izpodbijanih aktov toženke ni upravni akt, ki se po določbah ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Šolsko ocenjevanje je opravilo strokovne narave. Z ocenjevanjem se ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožnici, niti se ji z oceno ne nalaga nobena obveznost.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - nova dejstva - zdravstveni razlog
Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Dolžnost države sodelovati s prosilcem, da bi lahko obravnavala ustrezne elemente njegove naknadne prošnje, ne pomeni, da se dokazno breme v zvezi s temi elementi s prosilca prevali na upravni organ, pri čemer tovrstnega dokaznega bremena (tožnika) ne razbremeni niti dejstvo, da gre za ranljivo osebo s posebnimi potrebami.
ZUS-1 člen 4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
varstvo ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - pravica do svobode izražanja - zbiranje dodatnih informacij - medijska svoboda - javni interes - pravica do zasebnosti - test nujnosti
Skladno z 10. členom, EKČP je varovano zbiranje informacij s strani novinarjev kot bistven pripravljalni korak v novinarstvu in neločljiv in zaščiten del svobode tiska. Ovire, postavljene s strani nosilcev oblasti z namenom oviranja dostopa do informacij, ki je v javnem interesu, lahko odvračajo tiste, ki delajo v medijih ali na sorodnih področjih, da se poglobljeno ukvarjajo s takšnimi zadevami. Take ovire lahko negativno vplivajo na zmožnost novinarjev, da zagotavljajo točne in zanesljive informacije, kar lahko vodi celo do posledice, da ne bodo več mogli opravljati svoje pomembne vloge "javnih čuvajev" (ang. public watchdogs) demokracije.
Omejitev novinarskega dela je dopustna le, če je kot taka določena z zakonom in zasleduje legitimen cilj ter je nujna v demokratični družbi.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovem zahtevku za uvedbo postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
ZBPP jasno loči položaj države, Republike Slovenije, od položaja organa, pristojnega za BPP. Po izrecnih določbah ZBPP terjatev iz naslova stroškov postopka do predpisane višine preide od upravičenca na državo, Republiko Slovenijo. OŽKP pa tudi po formalnem kriteriju ni bil stranka postopka pred prvostopenjskim davčnim organom, saj to ne izhaja niti iz uvoda izpodbijanega sklepa, posledično tudi ni prišlo do obravnave pritožbe OŽKP. OŽKP posledično tudi nima aktivne legitimacije v tem upravnem sporu, saj je najprej treba doseči položaj stranke (ali stranskega udeleženca) v upravnem postopku.
Za terjatve Republike Slovenije kot upnika na podlagi zakonite cesije po določbah 46 ZBPP do dolžnika iz naslova stroškov postopka zaradi neuspeha v tem postopku je treba uporabiti določbe o zastaranju, ki jih določa OZ.
Iz sodbe opr. št. II U 39/2024-18 z dne 15. 7. 2025, ki se izpodbija s pritožbo, izhaja, da sodišče v tem upravnem sporu ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila tožena stranka in izpodbijanega sklepa sodišče tudi ni spremenilo. Prav tako pa ni šlo za spor v zvezi s kršitvami ustavnih pravic, saj je sodišče odločalo o izpodbojni tožbi, to je o zakonitosti sklepa GURS, Območne geodetske uprave Maribor, št. 35311-342/2022-2552-2 z dne 13. 6. 2022. Sodba opr. št. II U 39/2024-18 z dne 15. 7. 2025 je tako istega dne postala pravnomočna, saj zoper njo, na podlagi prvega odstavka 73. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pritožba ni dovoljena.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - izredno pravno sredstvo - očitna napaka - napaka - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - zastaranje - delna zavrnitev tožbenega zahtevka - delna ugoditev zahtevku
Sodišče pritrjuje tožnici, da je toženka pretirano omejila uporabo izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka 90. člena ZDavP-2, posledično ni pravilen zaključek, da v obravnavni zadevi ne gre za očitno napako v smislu te določbe. Sama izvedba ugotovitvenega postopka v zvezi z zatrjevano napako pač še ne izključuje, da bi bila ta napaka očitna.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška storitev - znižana nagrada - sklep o podaljšanju pripora - meritorna odločitev - ustavna pritožba
Upravno sodišče je že v sodbi I U 251/2019 z dne 21. 5. 2020 zavzelo stališče, da pri sklepih o podaljšanju pripora, ki jih sodišče izdaja po 205. členu ZKP, ne gre za procesno odločbo.
Upravnosodna praksa se je že izrekla, da povečanje iz določbe drugega odstavka 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene. Sodišče meni, da je časovno ovrednotena tudi nagrada za pregled gradiva po tar št. 46/OT, saj ta določa, da pripada odvetniku za storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v tarifi niso posebej ovrednotene, za vsake začete pol ure po 50 točk.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 29.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi - predaja Republiki Hrvaški - rok za predajo prosilca
Predpostavka za podaljšanje roka je izdan sklep o zavrženju prošnje za mednarodno zaščito in o predaji, in v njem določen začetek teka šestmesečnega roka. Da je bil tožnik odsoten iz azilnega doma od 10. 7. 2025 in se je vanj vrnil po skoraj mesecu dni, to je 4. 8. 2025, med strankama ni sporno. Tožnik se je v azilni dom torej vrnil 21 dni pred izdajo izpodbijanega sklepa. Toženka mu pri tem očita samovoljno zapustitev. Za take primere pa ZMZ-1 določa, da se prošnja prosilca v primeru več kot tri dnevne neopravičene odsotnosti iz azilnega doma, šteje za umaknjeno ter organ postopek ustavi.
zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama - izkazanost opravljenega pravniškega državnega izpita - predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu
Tožnik je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa poučen, da je mogoče pritožbo zoper sklep vložiti le po osebi, ki ima opravljen pravniški državni izpit, in opozorjen na pravno posledico, to je zavrženje pritožbe. Kljub temu pa je pritožbo zoper sklep vložil sam, pri čemer ni ne v predhodnem postopku ne v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Prav tako ni predložil ustreznega dokazila niti po dodatnem pozivu sodišča.
Toženki IZS je za vodenje disciplinskih postopkov zoper pooblaščene arhitekte in inženirje podeljeno javno pooblastilo. To pomeni, da toženka pri tem nastopa kot nosilec javnega pooblastila, zato se določbe Zakona o splošnem upravnem postopku v celoti in subsidiarno uporabljajo tudi v disciplinskem postopku pred toženko.
Ker toženka ni konkretizirala disciplinske kršitve, ki se tožniku očita, je obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljiva in ni v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP ter ne omogoča materialnopravnega preizkusa odločitve. To predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka.
ZDDPO-2 člen 74, 74-7. ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4.
davek od dohodka pravnih oseb - dohodek iz kapitala - dividenda - pogodba o odstopu terjatve - posojilna pogodba - povezane osebe - prikrito izplačilo dobička - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava
Davčni organ je v obravnavani zadevi izplačila po posojilni pogodbi in pogodbi o odstopu terjatev prekvalificiral v prikrito izplačilo dobička po 7. točki 74. člena ZDDPO-2, pri čemer pa ni natančno navedel, kateri dejanski stan je v konkretnem primeru izpolnjen, kar utemeljeno ugovarja tožnik in kar je toženka opredelila šele v odgovoru na tožbo, ki pa ni sestavni del obrazložitve upravnega akta. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, navedenega v obrazložitvi predmetnih odločb davčnih organov, ne izhaja izpolnjenost vseh zakonskih znakov za opredelitev obravnavanih izplačil kot prikritega izplačila po 7. točki 74. člena ZDDPO. Iz obrazložitve izpodbijane pogodbe ne izhaja ugotovitev tržnega neravnovesja v obravnavanem posojilu in navedba okoliščin, iz katerih izhaja, da vesten in pošten poslovodja enako premoženjsko korist kot jo je zagotovil družbeniku, ne bi zagotovil tudi tretji osebi.
Komisija, ki jo določi organ, skladno z 21. členom ZOA po opravljenem razgovoru in izpolnitvi obrazca izdela mnenje o potrebnosti osebne asistence posameznika ter o številu potrebnih ur in vsebini osebne asistence. Vendar to ne pomeni, da Komisija tudi odloča o pravici posameznika do osebne asistence. Odločitev o pravici do osebne asistence je glede na tretji odstavek 20. člena ZOA naloga upravnega organa. Ni torej Komisija tista, ki bi na podlagi ocene vseh v postopku predloženih in izvedenih dokazov, sprejela to odločitev.
ZFPPIPP člen 21, 21/2, 408, 408/1. ZDavP-2 člen 93, 125, 125/3, 126, 126/6.
davčna izvršba - samostojni podjetnik - prispevki za socialno varnost - osebni stečaj - odpust obveznosti - zastaranje - vrstni red poplačila - pravica do izjave - pretrganje zastaranja - zadržanje zastaranja
Davčni organ s plačilom davčnega zavezanca sicer zapre terjatve iz naslova tistega davka, ki ga davčni zavezanec navede v plačilnem nalogu, vendar pa znotraj posamezne vrste davka zavezanec ne more sam določati vrstnega reda plačil in torej ne more doseči prednostne poravnave pozneje dospele obveznosti te vrste davka.
Ob upoštevanju pretrganja relativnega zastaralnega roka s sklepoma o davčni izvršbi in upoštevajoč čas zadržanja teka zastaralnega roka zaradi trajanja postopka osebnega stečaja ter epidemije Covid izterjava davčnih obveznosti ni ne relativno in ne absolutno zastarala.
neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - vročanje - dolgotrajnost postopka
Ker je povprečni mesečni dohodek tožnika presegal z zakonom določen cenzus in se je tekom koriščenja pravice do BPP njegov finančni položaj in položaj družinskih članov spremenil, pa tožnik sodišča o spremenjenih okoliščinah ni obvestil, je toženka pravilno odločila, da je tožnik dolžan zaradi neupravičeno dodeljene BPP povrniti znesek, ki je bil na podlagi sklepa toženke izplačan iz sredstev BPP kot strošek zastopanja po odvetnici na podlagi predhodno dodeljene BPP.
Med strankama je nesporno, da je bila izpodbijana odločba izdana 13. 9. 2019, vendar pa je bila tožniku vročena šele 26. 5. 2025. Zato tudi drži, da navedena odločba v času vložitve tožnikove tožbe v upravnem sporu še ni postala pravnomočna, saj je tožnik zoper njo vložil tožbo v upravnem sporu. S tem pa je po presoji sodišča tožnik tudi dobil možnost učinkovitega pravnega sredstva zoper izpodbijano odločbo, s katero se je po vročitvi seznanil. Sodišče v zvezi z dolgotrajnostjo vročanja izpodbijane odločbe tožniku dodaja še, da s tem tožnik ni utrpel nobenih drugačnih stroškovnih posledic, kot bi ga zadele, če bi mu bila odločba vročena prej. Tožnik je namreč v skladu z II. točko izreka izpodbijane odločbe dolžan v plačilo naložen znesek poravnati v roku 30 dni od prejema odločbe, zato zanj pred vročitvijo izpodbijane odločbe in pred potekom roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz te odločbe tudi niso mogle nastati nobene škodljive posledice.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito - preganjanje - istospolna usmerjenost - informacije o izvorni državi
Zaporna kazen, določena v zakonodajni določbi, v skladu s katero so homoseksualna dejanja kazniva, lahko že sama po sebi pomeni dejanje preganjanja v smislu člena 9(1) Direktive Sveta 2004/83/ES, če se dejansko uporablja v izvorni državi, ki je sprejela tako zakonodajo. Okoliščina, da je homoseksualnost v Kamerunu kazniva, ima torej težo tudi iz vidika posledic, ki lahko čakajo tožnika, če bo vrnjen v izvorno državo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - zmotna uporaba materialnega prava
V obravnavanem primeru je bila BPP dodeljena za upravni postopek. To pomeni, da toženka ni pravilno uporabila materialnega prava, konkretno 7. člena ZBPP, saj prosilcu ni dodelila BPP za sodni postopek, temveč za postopek, za katerega dodelitev BPP skladno z določbami ZBPP ni mogoča.