ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1. ZUP člen 213, 213/1, 213/6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadno embalažo - okoljevarstveno dovoljenje - izrek odločbe
Iz izreka prvostopenjske odločbe ne izhaja, kako mora zavezanec ravnati, da bodo nepravilnosti odpravljene. Drugostopenjski organ sicer navaja, da je tožnici jasno odrejeno, da mora skleniti ustrezne dogovore z izbranimi končnimi podizvajalci, ki razpolagajo z OVD za predelavo ali odstranjevanje odpadne embalaže z navedbo postopka predelave ali odstranjevanja odpadkov in usmerjati oziroma nadzirati masni tok odpadne embalaže, za katero je prevzela obveznost ravnanja in za katero skrbi posamezna embalažna shema vse do končnega postopka predelave, ker bo tako razpolagala z ustreznim dokazilom, da izpolnjuje pogoje iz OVD. Po presoji sodišča pa taka obveznost iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja. Strinja se s tožnico, da je toženka v izrek zgolj prepisala (abstraktno) obveznost iz OVD in da ji je bila torej taka obveznost ravnanja s prevzeto odpadno embalažo, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, odrejena že z OVD ter da iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, kaj mora storiti, da bo ugotovljeno kršitev odpravila.
pooblaščeni inženir - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik
Petega odstavka 55. člena ZAID ni mogoče razumeti tako, da pravico do vpisa v imenik pooblaščenih inženirjev z omejenim pooblastilom daje le osebam, ki imajo opravljen strokovni izpit iz 133. člena ZGO-1 (kot smiselno izhaja iz odločb prve in druge stopnje). Določilo, da se vpis v imenik opravi za strokovno področje, za katerega ima opravljen strokovni izpit po ZGO-1 in za objekte iste stopnje zahtevnosti kot po ZGO-1, je očitno zgolj opredelitev obsega omejenega pooblastila. V tem smislu pa je kot strokovni izpit po ZGO-1, ki je podlaga za zamejitev pooblastila, tudi mojstrski izpit s področja izvajanja del pri gradnjah po določbi tretjega odstavka 77. člena ZGO-1, ki je, kot rečeno, skupaj s petletnimi delovnimi izkušnjami pri gradnjah pogoj za to, da je posameznik lahko odgovorni nadzornik posameznih del.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - merila za odmero nadomestila - igralnica - razlikovanje med zavezanci - različna obremenitev zavezancev - načelo sorazmernosti - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis
Sodišče se mora v tovrstnih sporih opredeliti do tožbenega ugovora o nezakonitosti oziroma neustavnosti Odloka. V odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-158/02-17 z dne 20. 5. 2004 je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da je izjemna donosnost dejavnosti, ki se lahko opravlja samo na določenih lokacijah, po določbi 3. alineje 61. člena ZSZ/84 okoliščina, ki jo lokalna skupnost utemeljeno upošteva, ko določa višino NUSZ. Neenakost, ki se na ta način vzpostavlja med posameznimi zavezanci, zato sama po sebi ni v neskladju z določbo drugega odstavka 14. člena Ustave. Vendar pa načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se vzpostavi sorazmerje med ugodnostjo lokacije in s tem povezanimi bremeni, kar pomeni, da mora biti višina obveznosti v razumnem sorazmerju z višino dohodka, ki ga ustvarja izjemno ugodna lokacija. Če se stopnja obremenitve izrazi s številom točk, katerega višina je odvisna od lege, vrste namembnosti in s tem povezanih izjemnih ugodnosti zemljišča v zvezi s pridobivanjem dohodka, to od normodajalca, če naj se izogne očitku o arbitrarnosti, zahteva predhodno, na podlagi podatkov opravljeno primerjavo med posameznimi gospodarskimi subjekti glede ustvarjanja dohodka na isti lokaciji, tako z vidika opravljanja primerljivih kot tudi drugih dejavnosti. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-158/02 (7. točka obrazložitve) jasno navedlo, da razlikovanje ne sme biti arbitrarno in da mora predpis v okviru svojega namena izbrati sredstva, sorazmerna ugotovljeni različnosti položajev, ki so podlaga za normativno razlikovanje.
GZ člen 47, 47/2. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5.
gradbeno dovoljenje - gradnja večstanovanjskega objekta - obnova postopka - pravočasnost obnove - začetek gradnje - gradbiščna tabla
Tožnik nima prav, ko trdi, da bi bilo treba dovoljenost, pravočasnost in utemeljenost predloga presojati po ZGO-1, ker je bilo gradbeno dovoljenje izdano po tem predpisu. V obnovljenem postopku se presoja, ali naj odločba ostane v veljavi, ali pa naj se odpravi oziroma razveljavi, se res opravi na podlagi dejstev, ki so obstajali v času izdaje odločbe in predpisov, ki so veljali tedaj. O tem, ali naj se obnova sploh dovoli, pa organ odloča na podlagi predpisov, veljavnih v času odločanja o predlogu za obnovo.
Toženka je v izpodbijanem aktu ugotovila, da se je gradnja začela oktobra 2018, tožnik pa je predlog za obnovo vložil 2. 8. 2019, kar pomeni, da je zamudil rok, v katerem bi predlog lahko vložil. Tožnik ugotovitvi, da se je gradnja začela oktobra 2018 ni oporekal in niti v upravnem postopku niti v tožbi ni dokazoval drugega datuma začetka. Vztraja, da je relevantno to, kdaj je bil seznanjen, da je bilo investitorju izdano gradbeno dovoljenje, to pa je bilo tedaj, ko je na gradbiščno tablo napisal podatek o izdanem gradbenem dovoljenju, tj. 2. 7. 2019. Po presoji sodišča toženka utemeljeno ni izvajala dokazov, s katerimi bi tožnik dokazoval ta dejstva, saj niso pravno relevantna.
ZSV člen 18s. Pravilnik o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (2016) člen 9.
javni razpis - sofinanciranje programa - socialnovarstvene storitve
ZSV v 18.s členu določa med drugim, da se socialnovarstveni programi sofinancirajo na podlagi javnih razpisov, izvajalec takšnega programa pa mora zagotavljati pogoje, določene v javnem razpisu, pri čemer pa pristojni minister podrobneje določi med drugim tudi postopek sprememb. Po presoji sodišča že to zakonsko besedilo jasno nakazuje, da je treba pri presoji izpolnjevanja pogojev upoštevati Javni razpis ter da se v Pravilniku o sofinanciranju socialnovarstvenih programov le podrobneje določajo nekateri aspekti, ki so bolj postopkovne narave, medtem ko pa je za vsebino ključen sam Javni razpis.
denacionalizacija - vračilo podržavljenega premoženja - delna odločba - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
Upravna enota Ljubljana je z delno odločbo odločila, da se zahteva za denacionalizacijo podržavljenega premoženja parc. št. 473, 474 in 481, vse k.o. ... 15/72 vlagateljice A.A. zavrne. V obrazložitvi je pojasnjeno, da je zavrnjena zahteva za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega B.B. roj. ..., roj. ..., umrli ..., torej babici A.A.. S 1. točko izreka izpodbijane odločbe, pa je bil tej osebi vrnjen del podržavljenih parc. št. 473, 474 in 480 k.o. .... To pomeni, da je toženka v tem delu odločala o vračilu solastniškega deleža na dveh nepremičninah, tj. 473 in 474 k.o...., o čemer je bilo že pravnomočno odločeno. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave).
upravni spor - upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - zavrženje tožbe
Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča ni niti upravni akt, niti akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Izpodbijana sodba je akt sodne veje oblasti, proti kateri je zagotovljeno drugo sodno varstvo v sodnih postopkih, ki vključujejo tudi varstvo ustavnih pravic.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve
Pri presoji se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.
Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem pred izrekom inšpekcijskega ukrepa izreče.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
V postopku odobritve pravnega posla v zvezi s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo upravni organ preizkusi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za prodajo zaščitene kmetije, ali je prodaja potekala po postopku, ki je določen s tem zakonom in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev. Prvostopni in drugostopni organ sta na podlagi pridobljenih podatkov o namenski rabi na podlagi zemljiško knjižnih izpiskov za te nepremičnine pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialno pravo ter zaključila, da ne gre za zaščiteno kmetijo, v posledici česar ni razlogov, da se pravni posel ne odobri.
brezplačna pravna pomoč - uspeh stranke v postopku - pridobitev premoženja - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Če nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka Republiki Sloveniji ni ničesar dolžna plačati, upravičenec do brezplačne pravne pomoči pa je kljub temu uspel v postopku in pridobil premoženje oziroma dohodke, potem je dolžan povrniti celoten znesek brezplačne pravne pomoči.
V skladu z 48. člena ZBPP se v nobenem primeru od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.
Urejanje odnosov med Zavodom za zdravstveno varstvo Slovenije in zdravstvenimi zavodi ter zasebnimi zdravstvenimi delavci ureja III. poglavje drugega dela ZZVZZ. Iz določb izhaja, da pri tem ne gre za oblastno delovanje tožene stranke, ampak se s partnerskim dogovarjanjem o financiranju zdravstvenih storitev določi program storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
dohodnina - akontacija dohodnine - stranski udeleženec - priznanje lastnosti stranke - pravni interes - ustavna odločba - pravica do izjave - vezanost organa na pravno stališče sodišča - kršitev načela
Za odstop od obveznosti upoštevanja pravnih stališč Upravnega sodišča glede uporabe materialnega pravila in pravil postopka je finančni organ podal pojasnilo, ki pa po presoji sodišča v konkretnem primeru ni sprejemljivo, saj s takšnim ravnanjem finančni organ direktno nasprotuje sprejetemu stališču Ustavnega sodišča v konkretni zadevi po vloženi ustavni pritožbi, za kar po presoji sodišča nima pooblastila. S takšnim ravnanjem je finančni organ v obravnavani zadevi, kjer je Ustavno sodišče sprejelo jasno stališče, da ima tožnik pravico do udeležbe v postopku DIN pri družbi A. d.d., s svojo razlago materialnega prava direktno kršil načelo zakonitosti v upravnem postopku, v katerem je bil dolžan ravnati skladno z napotki iz sodbe Upravnega sodišča.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - kdaj je storitev opravljena - zmotna uporaba materialnega prava
V skladu z ustaljeno sodno prakso, ki ji pritrjuje tudi strokovna literatura, se v primerih, ko je upravičencu dodeljena BPP za zastopanje v postopku pred sodišči na prvi stopnji, šteje, da je storitev opravljena z vročitvijo odločbe sodišča prve stopnje. To pomeni, da trenutek opravljene storitve nastopi takrat, ko odvetnik prejme sodbo ali sklep sodišča prve stopnje, s katerima je odločeno o zadevi, za katero je dodeljena BPP.
davek na dodano vrednost (DDV) - zahteva za vračilo davka - dobava vozil - obrazložitev odločbe - kršitev pravil splošnega upravnega postopka
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe finančnega organa niso razvidni nobeni zaključki glede ugotovljenega dejanskega stanja, saj finančni organ zgolj navaja, katere priloge je tožnik dostavil z vlogo. Obrazložitev finančnega organa ne ustreza standardom obrazložitve po 214. členu ZUP, saj ni razvidno niti dejansko stanje niti niso razvidni odločujoči razlogi za zavrnitev tožnikove vloge.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-8. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - pravnomočno razsojena stvar - odprava upravnega akta - nov postopek - zastaranje - ugotovitveni postopek - bistvena kršitev določb upravnega postopka
S sodbo z dne 8. 1. 2016 je Upravno sodišče RS upravni akt KPK z dne 9. 10. 2014 odpravilo, posledično pa so bile s tem odpravljene tudi vse pravne posledice, ki so iz njega nastale. Vzpostavilo se je stanje, kot da o zadevi še ni bilo odločeno. Omenjeni upravni akt KPK (ki ga je Upravno sodišče RS odpravilo) tako ni postal niti formalno pravnomočen (v procesnem smislu) niti materialno pravnomočen (v vsebinskem smislu), zaradi česar pa komisiji ni bilo onemogočeno, da bi o navedeni upravni zadevi začela nov postopek.
Ker gre v obravnavani zadevi za nov ugotovitveni postopek, po presoji sodišča komisija napačno ni vsebinsko presojala tožničinega predloga za izločitev predsednika komisije z dne 4. 1. 2018 zaradi dvoma o njegovi nepristranskosti, s čimer je storila bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZBan-2 člen 60, 60/1, 73, 267, 267/1, 359. ZUS-1 člen 20, 20/3.
nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - odsvojitev delnic - odredba - dovoljenje - tožbena novota
Iz ugovornih navedb tožnice nesporno izhaja, da v ugovoru zoper Odredbo ni podala ugovorov glede predmetnih 2.757 delnic z oznako C., ki jih je odsvojila 10. 6. 2019 in v zvezi z njimi tudi ni predlagala nobenih dokazov. V skladu z določbo 359. člena ZBan-2 tožnica v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
Pravnemu varstvu pravic, ki še niso kršene, so pa ogrožene, je namenjena ugotovitvena tožba, pri kateri je predpostavka pravnega interesa ta, da je tožnikov položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja. Potencialen poseg v tožničine pravice z prihodnjimi odločbami tožene stranke in negotovost, povezana s tem, pa ne predstavljata pravnega interesa za izpodbojno tožbo.
ZUP člen 214, 260, 260/1, 260/1-1, 263, 263/1, 263/2.
dodelitev nepovratnih sredstev - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - obstoj dejstva v času prvega odločanja - rok za obnovo postopka - obrazložitev odločbe
O novih dejstvih in dokazih v smislu 260. člena ZUP lahko govorimo le v primeru, ko gre za dejstva in dokaze, ki ne samo, da v že dokončno končanem upravnem postopku niso bila uporabljena, ampak jih stranke tudi niso mogle uporabiti, ker za dejstva niso mogle vedeti oz. so jim bili dokazi nedosegljivi. Kot novo dejstvo ali dokaz ni mogoče uporabiti dejstev, o katerih se je bilo mogoče uspešno pozanimati že v rednem upravnem postopku - oz. kot nove dokaze ni mogoče upoštevati takšnih, ki jih je bilo mogoče pridobiti že v rednem postopku.
Toženka v odgovoru na tožbo ne more dopolnjevati morebitno pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega akta. Iz slednjega morajo biti namreč razvidni vsi relevantni razlogi, ki utemeljujejo izdajo upravnega akta, pri čemer morajo biti najprej ugotovljene procesne predpostavke za njegovo izdajo.