brezplačna pravna pomoč - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - kdaj je storitev opravljena - zmotna uporaba materialnega prava
V skladu z ustaljeno sodno prakso, ki ji pritrjuje tudi strokovna literatura, se v primerih, ko je upravičencu dodeljena BPP za zastopanje v postopku pred sodišči na prvi stopnji, šteje, da je storitev opravljena z vročitvijo odločbe sodišča prve stopnje. To pomeni, da trenutek opravljene storitve nastopi takrat, ko odvetnik prejme sodbo ali sklep sodišča prve stopnje, s katerima je odločeno o zadevi, za katero je dodeljena BPP.
dohodnina - akontacija dohodnine - stranski udeleženec - priznanje lastnosti stranke - pravni interes - ustavna odločba - pravica do izjave - vezanost organa na pravno stališče sodišča - kršitev načela
Za odstop od obveznosti upoštevanja pravnih stališč Upravnega sodišča glede uporabe materialnega pravila in pravil postopka je finančni organ podal pojasnilo, ki pa po presoji sodišča v konkretnem primeru ni sprejemljivo, saj s takšnim ravnanjem finančni organ direktno nasprotuje sprejetemu stališču Ustavnega sodišča v konkretni zadevi po vloženi ustavni pritožbi, za kar po presoji sodišča nima pooblastila. S takšnim ravnanjem je finančni organ v obravnavani zadevi, kjer je Ustavno sodišče sprejelo jasno stališče, da ima tožnik pravico do udeležbe v postopku DIN pri družbi A. d.d., s svojo razlago materialnega prava direktno kršil načelo zakonitosti v upravnem postopku, v katerem je bil dolžan ravnati skladno z napotki iz sodbe Upravnega sodišča.
V postopku odobritve pravnega posla prodaje zemjišča v samem izvršilnem postopku se preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča; konkretno pri prometu zaščitene kmetije to pomeni, da se odobritev zavrne samo, če niso podani pogoji iz 18. člena ZKZ in če gre za delitev s komasacijo urejenega zemljišča (ta pogoj je bil črtan z ZKZ-E). V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ (druga alineja tretjega odstavka 19. člena), in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ (tretja alineje tretjega odstavka 19. člena ZKZ), pa je Upravno sodišče tudi že zavzelo stališče, na primer v sodbi I U 386/2009 z dne 23. 2. 2010, da v primeru prodaje kmetijskega zemljišča na javni dražbi, navedenih pogojev ni mogoče ugotavljati v postopku za odobritev pravnega posla ter da je pri prodaji nepremičnine na javni dražbi pravica predkupnega upravičenca varovana po 182. členu ZIZ, ki daje zakonitemu predkupnemu upravičencu prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji ter tako v tem primeru postopek uveljavljanja predkupne pravice specialno ureja ZIZ.
Pravnemu varstvu pravic, ki še niso kršene, so pa ogrožene, je namenjena ugotovitvena tožba, pri kateri je predpostavka pravnega interesa ta, da je tožnikov položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja. Potencialen poseg v tožničine pravice z prihodnjimi odločbami tožene stranke in negotovost, povezana s tem, pa ne predstavljata pravnega interesa za izpodbojno tožbo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-8. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - pravnomočno razsojena stvar - odprava upravnega akta - nov postopek - zastaranje - ugotovitveni postopek - bistvena kršitev določb upravnega postopka
S sodbo z dne 8. 1. 2016 je Upravno sodišče RS upravni akt KPK z dne 9. 10. 2014 odpravilo, posledično pa so bile s tem odpravljene tudi vse pravne posledice, ki so iz njega nastale. Vzpostavilo se je stanje, kot da o zadevi še ni bilo odločeno. Omenjeni upravni akt KPK (ki ga je Upravno sodišče RS odpravilo) tako ni postal niti formalno pravnomočen (v procesnem smislu) niti materialno pravnomočen (v vsebinskem smislu), zaradi česar pa komisiji ni bilo onemogočeno, da bi o navedeni upravni zadevi začela nov postopek.
Ker gre v obravnavani zadevi za nov ugotovitveni postopek, po presoji sodišča komisija napačno ni vsebinsko presojala tožničinega predloga za izločitev predsednika komisije z dne 4. 1. 2018 zaradi dvoma o njegovi nepristranskosti, s čimer je storila bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
davek na dodano vrednost (DDV) - zahteva za vračilo davka - dobava vozil - obrazložitev odločbe - kršitev pravil splošnega upravnega postopka
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe finančnega organa niso razvidni nobeni zaključki glede ugotovljenega dejanskega stanja, saj finančni organ zgolj navaja, katere priloge je tožnik dostavil z vlogo. Obrazložitev finančnega organa ne ustreza standardom obrazložitve po 214. členu ZUP, saj ni razvidno niti dejansko stanje niti niso razvidni odločujoči razlogi za zavrnitev tožnikove vloge.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pristop k dolgu - prenos sredstev na privatizacijski račun - aktivnost stranke v postopku
Ne gre za neizplačano staro devizno vlogo, če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun, konkretno JPR. Razlog za prenos deviznih sredstev na JPR je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem FBiH, ki se mu banke niso mogle upreti.
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z deviznih vlog na poseben enoten privatizacijski račun (v nadaljevanju JPR) zato za odločitev v primeru izkazanega prenosa ni pravno relevantno, tako da je toženka s tem, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožnika pri prenosu sredstev na JPR, ravnala pravilno.
Obveznost toženke poplačati varčevalce Banke ne izvira iz pogodbenega razmerja med Banko in varčevalci, saj Republika Slovenija ni bila stranka teh pogodb, temveč je odgovornost Republike Slovenije za poplačilo uvedena z zakonom, t. j. z ZNISESČP. Pravna podlaga za izpolnitev obveznosti Banke je zato podana le tedaj, kadar so izpolnjeni pogoji po ZNISESČP.
omejitev gibanja tujcu - podaljšanje omejitve gibanja - pogoji za omejitev gibanja tujcu - pridržanje v centru za tujce - lažna identiteta - nezakonit vstop v državo članico EU - pravnomočna obsodba - nesodelovanje v postopku - vrnitev tujca v izvorno državo - odstranitev iz države - nevarnost pobega - lažni podatki
Sodišče na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera, ki jih je presodilo na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, sodi, da je omejitev gibanja tožniku še vedno utemeljena. Okoliščine, ki so narekovale tožnikovo nastanitev v Centru za tujce, se niso spremenile, gre pa za okoliščine, ki kažejo na nevarnost njegovega pobega. Kot bistveno okoliščino sodišče šteje pravnomočno obsodbo tožnika za kaznivo dejanje, za katero mu je bila, poleg zaporne kazni, izrečena tudi stranska sankcija izgona iz države za čas treh let. Tako sankcijo pa je mogoče izvršiti le z odstranitvijo tožnika iz države, kar pomeni, da mora biti zagotovljena njegova navzočnost.
ZOFVI člen 99, 99/5. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju (2011) člen 9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izpolnjevanje razpisnih pogojev - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Utemeljitev toženke v izpodbijanem sklepu, da se za tožnikovo delovno mesto zahteva specialno-pedagoška izobrazba, zaradi česar z vpisom na študijski program pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja ne bo izpolnjeval pogojev o izobrazbi za delovno mesto, na katerem opravlja vzgojno-izobraževalno delo, ni pravilna. Za opravljanje dela na tožnikovem delovnem mestu se, kot prej obrazloženo, zahtevata tako pedagoško-andragoška, kot tudi specialno-pedagoška izobrazba, zato tožnik niti z vpisom na študijski program specialno-pedagoškega izobraževanja ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev, določenih v drugi alineji točke B. pogojev za prijavo na Javni razpis.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku
Republika Slovenija odgovarja za obveznosti, ki jih ima Banka do varčevalcev, ker je bila njena lastnica in je v tej vlogi prenesla njeno premoženje na novo banko. Če pa Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati.
omejitev gibanja tujcu - podaljšanje omejitve gibanja - razlog za omejitev gibanja - presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji - pravnomočna obsodba - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - lažni podatki - lažna identiteta - nevarnost pobega - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite
Tožnik do takrat, ko je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo in mu jo tudi vročila, še ni vložil zahtevka za uvedbo prvega ponovnega postopka za mednarodno zaščito, pač pa je to storil šele kasneje. Tožena stranka je zato svojo odločitev pravilno oprla na določbe ZTuj-2 in ne na določbe ZMZ-1. Tožnikova nastanitev po tem, ko je vložil zahtevek za mednarodno zaščito, je zato predmet nadaljnjih postopkov in na zakonitost izpodbijane odločbe nima vpliva.
prošnja za mednarodno zaščito - subsidiarna zaščita - prosilec iz Alžirije
Sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni očitek, da je bila izpodbijana odločba izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku, kakor zmotno v tožbi na več mestih trdi tožnik. Iz izpodbijane odločbe namreč jasno izhaja, da tožena stranka prošnje tožnika za mednarodno zaščito ni zavrnila kot očitno neutemeljene prošnje, pač pa je svojo odločitev sprejela po izvedenem rednem ugotovitvenem postopku ter po opravljenih dveh osebnih razgovorih
Za odločitev je bistveno, da osebe, ki zahtevajo vstop v postopek z izkazovanjem pravnega interesa, niso v enakem položaju kot osebe iz drugega odstavka 64. člena ZVO-1, za katere velja zakonska domneva, da izkazujejo pravni interes že na podlagi dejstva, da na vplivnem območju stalno prebivajo oziroma so lastniki nepremičnin. Tem namreč v svoji zahtevi za vstop v postopek pravnega interesa ni treba posebej izkazovati, osebe, ki pravni interes šele uveljavljajo, pa morajo v skladu z drugim odstavkom 142. člena ZUP v svoji vlogi določno navesti, v čem je njihov pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze.
Nepravilno je toženkino stališče, da je treba tudi v primeru, ko oseba vstop v postopek zahteva z izkazovanjem pravnega interesa, upoštevati rok iz tretjega odstavka 64. člena ZVO-1, saj se ta določba nanje izrecno niti ne nanaša.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - elementi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - podpis družinskih članov - stroški stranke z interesom
Glede na to, da vložitev prošnje na predpisanem obrazcu in posledično z natančno izpolnitvijo rubrik obrazca ni nujna ter ob ugotovitvi, da prošnja vsebuje vse potrebne podatke, sodišče zavrača tožbene navedbe, da prosilec v predmetni prošnji za dodelitev BPP ni navedel vseh zahtevanih podatkov.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3, 10/4.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - zmotna uporaba materialnega prava - potni stroški odvetnika
Res je, da sodišča v civilnih postopkih, ko odločajo o povračilu stroškov, po prevladujoči sodni praksi priznavajo le potne stroške pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča. V pravdnih postopkih tako stališče temelji na 155. členu ZPP, ki določa, da mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki povrniti le potrebne pravdne stroške. Stroški prihoda odvetnika, ki ima sedež na območju drugega sodišča kot je sodišče, ki zadevo obravnava, po ustaljeni sodni praksi ne pomenijo potrebnih pravdnih stroškov v smislu 155. člena ZPP.
Vendar niti ZBPP niti ZOdv ali OT ne izključujejo pravice do povračila potnih stroškov odvetniku, ki nudi pravno pomoč po ZBPP, zato je po presoji sodišča toženka zmotno uporabila predpis.
Za odločitev ni pomemben razlog, iz katerega je obveznost nastala oziroma ni bila pravočasno poravnana. Sodišče se lahko strinja, da je šlo za napako in ne za namerno izogibanje davku, vendar pa tudi takšna okoliščina ne more vplivati na odločitev, saj v razpisu ni predvidena kot razlog, ki bi lahko kakorkoli vplivala na izpolnjevanje pogojev.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V skladu s 138. členom ZUP je treba v vsakem primeru, tako v skrajšanem kot v ugotovitvenem postopku, strankam dati možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Pravice biti izbrana na Javnem razpisu, tožeča stranka sicer res nima. Ima pa pravico, da na njem sodeluje pod enakimi pogoji kot ostali prijavitelji in na ta način zasleduje pravno korist, ki ji jo omogoča Javni razpis, t.j. dodelitev sredstev skladno s pogoji razpisa.
Obsojenec ni med osebami, ki lahko predlagajo premestitev, zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo vlogo kot nedovoljeno zavrgel že v okviru njenega predhodnega preizkusa na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Tožnik je v relevantnem obdobju prejel 700,00 EUR regresa. Navedeni prejemek predstavlja občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Toženka je upoštevala tudi potencialni tržni dohodek od pridelave na zemljiščih in v panjih. Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pavšalna cena dohodka, ki naj bi ga lastnik zemljišča pridobil z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na kmečkem gospodinjstvu. Gre torej za pavšalno oceno dohodka, ki ni nujno, da ga je prosilec tudi dejansko prejel.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - odlog davčne izvršbe - suspenzivni učinek pritožbe
Odložitev izvršitve davčne odločbe načeloma nasprotuje javni koristi, ki je v tem, da se davek čim prej izterja. Javni interes se namreč izraža v zadostnih javnih sredstvih za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb (davki so glavni proračunski vir); če bi pritožba praviloma zadržala izvršitev odločbe, bi (zaradi več dejavnikov) prišlo do zloma koncepta proračunskega financiranja.
V postopku s pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi po sedmem odstavku 157. člena ZDavP-2 ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.