ZBPP člen 42. ZSVarPre člen 20, 20/1, 21, 21/3, 23, 23/1.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Iz izpodbijanega akta ni razvidno, zakaj je toženka tožnikov celoten dohodek za junij, julij in avgust 2020 obravnavala kot periodični dohodek, čeprav je tožnik temu izrecno nasprotoval, ko je navajal, da gre za začasno povišanje prejemkov in predlagal dokaz s poizvedbami pri delodajalcu. Tudi tega, zakaj tega dokaza ni izvedla oziroma zakaj ga je štela za nepomembnega, ni pojasnila. Nadalje ni pojasnila, zakaj po njenem prepričanju tožniku upravičenost do BPP preneha s 1. 7. 2020, tj. zakaj šteje, da upravičenost do BPP v primerih iz 42. člena ZBPP preneha po zakonu in se o tem izda ugotovitvena odločba (in ne z izdajo odločbe, ko bi bila ta konstitutivna) in zakaj so se zakonski pogoji stekli ravno ta dan. Prav tako ni pojasnila, iz katerega predpisa izhaja, da se v obravnavanem primeru ne upošteva trimesečno povprečje dohodka, ampak prvi mesec po prejemu višjega (periodičnega) dohodka. Pri tem pa je sama preverjala in v izpodbijanem sklepu ugotavljala tožnikove trimesečne dohodke.
ZBPP člen 41, 42, 43. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZSVarPre člen 23.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - povečanje minimalnega dohodka - sprememba premoženjskega stanja - periodični dohodek - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je toženka tožnikov celoten dohodek za junij, julij in avgust 2020 obravnavala kot periodični dohodek, tj. kot plače, pokojnine, preživnine, rente in druge dohodke, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih, čeprav je tožnik temu izrecno nasprotoval v izjavi na poziv, ko je navajal, da gre za začasno povišanje prejemkov. Prav tako iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, iz katerega predpisa izhaja, da se v obravnavanem primeru ne upošteva trimesečno povprečje dohodka, ampak prvi mesec po prejemu višjega (periodičnega) dohodka.
Za odločitev ni pomemben razlog, iz katerega je obveznost nastala oziroma ni bila pravočasno poravnana. Sodišče se lahko strinja, da je šlo za napako in ne za namerno izogibanje davku, vendar pa tudi takšna okoliščina ne more vplivati na odločitev, saj v razpisu ni predvidena kot razlog, ki bi lahko kakorkoli vplivala na izpolnjevanje pogojev.
kmetijsko zemljišče - inšpekcijski ukrep - investitor ali lastnik nepremičnine kot inšpekcijski zavezanec - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Glede tožbenega očitka, da v predmetni postopek nista bili pritegnjeni solastnici navedenih zemljišč, sodišče ugotavlja, da je bil inšpekcijski ukrep odstranitve nasutja tolčenca ter ozemljitve in zatravitve zemljišč odrejen tožniku kot osebi, ki je izvedla nasutje tolčenca na navedena zemljišča. Ker tožnik dejstvu, da je sam izvedel nasutje tolčenca ne oporeka, zatrjevano solastništvo zemljišč, na katere je bilo izvedeno predmetno nasutje, na zakonitost in pravilnost izpodbijane inšpekcijske odločbe ne vpliva.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - elementi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - podpis družinskih članov - stroški stranke z interesom
Glede na to, da vložitev prošnje na predpisanem obrazcu in posledično z natančno izpolnitvijo rubrik obrazca ni nujna ter ob ugotovitvi, da prošnja vsebuje vse potrebne podatke, sodišče zavrača tožbene navedbe, da prosilec v predmetni prošnji za dodelitev BPP ni navedel vseh zahtevanih podatkov.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V skladu s 138. členom ZUP je treba v vsakem primeru, tako v skrajšanem kot v ugotovitvenem postopku, strankam dati možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Pravice biti izbrana na Javnem razpisu, tožeča stranka sicer res nima. Ima pa pravico, da na njem sodeluje pod enakimi pogoji kot ostali prijavitelji in na ta način zasleduje pravno korist, ki ji jo omogoča Javni razpis, t.j. dodelitev sredstev skladno s pogoji razpisa.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3, 10/4.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - zmotna uporaba materialnega prava - potni stroški odvetnika
Res je, da sodišča v civilnih postopkih, ko odločajo o povračilu stroškov, po prevladujoči sodni praksi priznavajo le potne stroške pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča. V pravdnih postopkih tako stališče temelji na 155. členu ZPP, ki določa, da mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki povrniti le potrebne pravdne stroške. Stroški prihoda odvetnika, ki ima sedež na območju drugega sodišča kot je sodišče, ki zadevo obravnava, po ustaljeni sodni praksi ne pomenijo potrebnih pravdnih stroškov v smislu 155. člena ZPP.
Vendar niti ZBPP niti ZOdv ali OT ne izključujejo pravice do povračila potnih stroškov odvetniku, ki nudi pravno pomoč po ZBPP, zato je po presoji sodišča toženka zmotno uporabila predpis.
davki - izvršilni naslov - davčna izvršba - vezanost na izvršilni naslov - izvršljivost
V upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati. Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu ZDavP-2.
ZDoh-2 člen 109, 119, 119/2, 120, 122, 122/1. ZUP člen 248, 248/2, 248/3.
dohodnina - informativni izračun - ugovor - povprečna stopnja dohodnine enoletnih dohodkov - povprečenje - dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let
V odločbi mora biti izračun povprečenja natančno pojasnjeno in obrazloženo, na kak način je davčni organ izračunal povprečno individualno stopnjo za točno konkretnega zavezanca, saj držijo navedbe tožeče stranke, da je tožena stranka navedla določbe in tudi posamezne zneske, od katerih je izračunavala stopnjo dohodnine, ni pa pojasnila na kak način je prišla do izračuna individualne davčne stopnje za zavezanca točno v odstotku 26,20521.
Sklep je bil tožnici vročen s fikcijo vročitve po preteku 15 dnevnega roka, ko ji je vročevalec pustil obvestilo, glede na to, da tožnica navedene pošiljke ni prevzela. Prvostopenjski organ je pravilno, v skladu z določili ZUP opravil vročitev izpodbijanega sklepa tožnici.
sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za izbor - obrazložitev odločbe - polje proste presoje - sodna presoja
V postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, saj jim mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu pa je pri vsakem prijavitelju odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt vrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije.
V primerih sodne kontrole v postopkih javnih razpisov pa je sodišče omejeno le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je upravna odločba obrazložena z razumnimi razlogi. Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je tako zadržana in sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje, pri čemer mora biti odločba, izdana v postopku javnega razpisa ustrezno obrazložena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, saj gre v postopku javnega razpisa za javnopravno stvar iz 4. člena ZUP.
ZDavP-2 člen 63, 63/1, 270, 270/1. ZDoh-2 člen 113, 113/5.
odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - samoprijava - rok - posebna davčna olajšava
Tožnik na obrazcu desno zgoraj v okvirčku ni s številko jasno označil ali gre 1. za vložitev po izteku roka ali za 2. samoprijavo ali za 3. popravljanje do izdaje odločbe. Vendar je nesporno dejstvo, da do dne 6. 7. 2015, ko je bila vložena tožnikova vloga, davčni organ ni izdal odmerne odločbe, ni začel davčnega inšpekcijskega nadzora in ni začel postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka. Davčni zavezanec lahko najpozneje do vročitve odmerne odločbe postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vloži davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi.
Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja.
ZCes-1 člen 97, 97/2, 97/3. ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-3, 237/3-7, 248.
objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objektov za oglaševanje - obrazložitev odločbe organa druge stopnje - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz upravnega spisa ne izhaja, da bi drugostopenjski organ, ki je (prvi) ugotavljal dejansko stanje in na tej podlagi potrdil prvostopenjsko odločbo, dal tožniku možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katerih izpodbijana odločitev temelji. Tožnik tako ni imel možnosti, da bi se izrekel o dejstvu, da se v bližini predvidene postavitve oglaševalskih objektov nahaja kanal za odvodnjavanje odpadne vode, katerega vzdrževanje bi bilo zaradi postavitve otežkočeno, kot tudi ne o pravno odločilnem zaključku (ter z njim povezanih dejstvih), da bi postavitev oglaševalskih objektov prizadela interese varovanja občinske ceste in prometa na njej, saj naj bi postavljeni oglaševalski objekti ovirali odtekanje vode.
ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-4, 143, 240. ZJC-B člen 19.
razlastitev - pravni interes za udeležbo v postopku - stranski udeleženec - izločitev uradne osebe
Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične osebe ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek 2. člena ZUP). To pomeni, da se odloča v upravnem razmerju med določenimi pravnimi subjekti in se odločitev nanaša na te pravne subjekte, ki v tem razmerju nastopajo. Organ torej, ko je zahtevo tožnika presojal glede na zahteve, vložene s strani drugih fizičnih oseb, ne da bi upošteval pri tem razloge, ki jih je za priznanje statusa stranskega udeleženca uveljavljal tožnik, o njegovi zahtevi sploh ni odločal.
Pravna kvalifikacija storjenih dejanj, ki naj bi pomenila kršitve določb predpisov, kot jih je navedel prijavitelj, ne more nadomestiti obveznosti dolžne navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba in jo mora opraviti upravni organ sam, ne glede na to, če iz prijave izhaja ali ne.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - objektivna merila za razvrstitev blaga v KN - uvrstitev v tarifno številko - pomanjkljiva obrazložitev
Davčni organ se je pri svoji presoji pravnega vprašanja, v katero tarifno številko KN se uvršča obravnavano vozilo, v celoti oprl na mnenje Oddelka za TARIC. Tožnik je temu mnenju ugovarjal, in sicer je dal nanj številne argumentirane pripombe, pri čemer se je tudi skliceval na predlagane oziroma predložene dokaze (ogled vozila in listinske dokaze ter predložene barvne fotografije vozila). Davčni organ je tožnikov ugovor pavšalno zavrnil z ugotovitvijo, da navedbe tožnika iz ugovora in predložena dokazila ne predstavljajo ničesar novega, kar posredovana informacija pristojnega organa za uvrstitev blaga v KN ne vsebuje.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vode - vodno soglasje - obrazloženost odločbe - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno dejansko stanje
V zvezi z drugim pogojem, ki mora biti podan po drugem odstavku 46. člena ZV/81, da je gradnja lahko izjema, kolikor ne povzroča škode drugim, je ugotoviti, da je vzročna zveza med postavljenim betonskim prepustom in poplavljanjem zaradi vseh drugih vzrokov, ki jih tožnika navajata (zaraščenost, neočiščenost in nepoglobljenost v spodnjem delu potoka ter zasipavanje) neobrazložena. Organ napačno zavrne ugovor o ostalih vzrokih za možno poplavljanje kot nerelevantne, saj gre za splošno znane vzroke, ki lahko povzročijo poslabšanje odtočnih razmer, zato bi moral pojasniti, zakaj v obravnavanem primeru ti vzroki niso relevantni. Ukrepi v inšpekcijskih postopkih morajo biti namreč sorazmerni.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - uporaba ZUP - pravica do izjave
Odločanje o obveznosti plačila RTV prispevka ni upravna zadeva v smislu 2. člena ZUP, prav tako ni s predpisom določeno, da se v tej stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo, zaradi varstva javnega interesa pa tudi to ne izhaja iz narave stvari (drugi odstavek 2. člena ZUP). Vendar pa okoliščini, narava postopka (odločanja o obveznosti) in izdajatelj odločbe – javni zavod, vodita do zaključka, da predstavlja odločanje o obveznosti plačila RTV prispevka drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP, ki določa, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Navedeno pomeni, ker postopek odločanja v ZRTVS-1 ni urejen, v 392. členu ZDavP-2 pa je urejen le postopek s pritožbo, da je med določbami ZUP, ob smiselni uporabi pravil ZUP, treba uporabiti temeljna načela upravnega postopka in temeljne pravice strank, ki iz njih izvirajo.