brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Za zavrnitev dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP ne zadostuje ugotovitev organa za BPP o materialnopravni oziroma procesni pravilnosti odločitve, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščine, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec že na prvi pogled, torej očitno, nima možnosti za uspeh.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - vračilo davka - pravna podlaga - izredna pravna sredstva
Organ sicer pravilno ugotavlja, da v obravnavanem primeru ne gre za nobeno izmed navedenih situacij iz 97. člena ZDavP-2, saj je, kot povzema tožnico in enako tudi sam, tožnica NUSZ plačala na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločb za navedena odmerna leta in ne trdi, da je plačala več kot ji je bilo naloženo, niti da je bil kasneje obračun popravljen ali da je bila ugotovljena drugačna davčna obveznost. Vendar pa davčni organ spregleda, da je bistvo tožničinih trditev v tem, da ji je bil NUSZ z (dokončnimi in pravnomočnimi) odmernimi odločbami nepravilno odmerjen. Tožnica namreč trdi, da ji je bil odmerjen za stanovanje, ki ni v njeni lasti, in za napačno površino stanovanja, ki sicer je v njeni lasti. S tem tožnica uveljavlja, da so bile odločbe, na podlagi, katerih je plačala NUSZ, nepravilne in nezakonite, kar pa ne more pomeniti drugega, kot da izpodbija te odmerne odločbe. Ker so te dokončne in pravnomočne, jih je mogoče izpodbiti le z izrednimi pravnimi sredstvi.
Odlok o odpravi in razveljavljenju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo, po okupatorjih in njihovih pomagačih, o veljavnosti odločb izdanih v tej dobi, o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku (1945) člen 8, 9.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - vrnitev premoženja
Sodišče se s tožnico strinja, da je bila Napotilna odločba okupatorja z dne 29. 5. 1941 razveljavljena na podlagi 8. člena Odloka o odpravi in razveljavljenju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo, po okupatorjih in njihovih pomagačih, o veljavnosti odločb izdanih v tej dobi, o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku.
invalidnost - odstotek invalidnosti - vojaški invalid - zdravje
Najvišji odstotek invalidnosti za težjo obliko ugotovljene nevrotične motnje je 60%. Tožniku je torej že v letu 1985 bila priznana najvišja možna stopnja invalidnosti za njegovo bolezen, tako da tudi s tega vidika zvišanje odstotka invalidnosti ni mogoče.
objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zadeva ni očitno nerazumna - zaščitni ukrepi - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini
Za tožnico ni bila izdelana ocena o ogroženosti s strani pristojnega centra za socialno delo, zato je tožena stranka o tožničini prošnji za dodelitev BPP pravilno odločala ob upoštevanju določil ZBPP in ne ZPND. Glede na to, da tožnica zatrjuje ogroženost s strani svojih hčera, pri čemer opisuje konkretne dogodke, ki ju njeni hčeri izvajata na njeno škodo, upoštevajoč tudi podano kazensko ovadbo, podano na pristojno tožilstvo zoper eno od hčera, je po presoji sodišča tožena stranka prekoračila standard očitnosti pri ugotavljanju, ali je zadeva očitno nerazumna, kar je v nasprotju s 24. členom ZBPP in namenom, ki izhaja iz teh določb.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - pravno svetovanje in zastopanje - pravno svetovanje - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča, saj niso izpolnjeni pogoji po 24. členu ZBPP niti po tretjem odstavku 26. člena ZBPP.
Tožena stranka je postopek obnovila, pri čemer je z izpodbijano odločbo prvo izdano odločbo odpravila, kar pomeni, da navedena odločba v trenutku izdaje nove odločbe več ni obstajala in je tako šteti, da je tožena stranka odmerno odločbo izdala 8. 3. 2017, kar pa je po tem, ko je tožnik dne 12. 1. 2017 podal samoprijavo. V sled navedenega je tako tudi pravočasno uveljavljanje stroškov za prehrano in potne stroške.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo - nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - stranka v postopku - lokalna skupnost
Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pomeni davčnopravno razmerje, ki je urejeno z davčnopravnimi predpisi. Stranki davčnopravnega razmerja pa sta praviloma davčni zavezanec in organ, ki davek odmerja. Občina kot javnopravni subjekt, ki je upravičen do sredstev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ni stranka oziroma stranska udeleženka postopka odmere nadomestila, ker v njem sama ni zavezanec in tudi ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi, niti ni organ, ki nadomestilo odmerja, saj so bile te naloge z zakonom prenesene v pristojnost davčnega organa.
V postopkih, v katerih pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine, ima lokalna skupnost po 93. členu ZLS pravico biti obveščena, nima pa pravice sodelovati v teh postopkih, če niso prizadete njene pravice in pravne koristi.
Za zastaranje obveznosti plačila rudarske sanacnine (za izkoriščanje tehničnega kamna) se uporabljajo pravila ZDavP-2, da zastara pravica do odmere davka v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.
davčna izvršba - izterjava druge denarne nedavčne obveznosti - stečajni postopek - odpust obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izpodbijan sklep o davčni izvršbi je bil tožniku izdan na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, torej odločbe o prekršku, na katero je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan, saj s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova .
Tako tožnik v postopku davčne izvršbe ne more ugovarjati izvršilnemu naslovu, niti za to presojo ni pristojni davčni organ, pač pa je pristojen le za njegovo izvršitev, kolikor so izpolnjeni pogoji določeni v ZDavP-2.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1. ZUreP-2 člen 245. ZZelP člen 10, 29.
javno dobro - dodelitev statusa - nastanek javnega dobra - javna železniška infrastruktura - tožba na ugotovitev ničnosti - ugotovitev ničnosti odločbe
Tožena stranka je z upravno odločbo, s katero je ugotovila, da je Republika Slovenija lastnica v izreku navedenih nepremičnin, posegla v pravnomočno odločitev stvarno pristojnega sodišča, ki je ugotovilo, da je lastnik te nepremičnine tožnik. Takšna odločitev je sprejeta v zadevi iz sodne pristojnosti, zato je del izreka izpodbijane upravne odločbe sodišče izreklo za nično.
Pri presoji odločitve drugega dela izreka izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka odločila, da se nepremičninam dodeli status javno dobro - železniška infrastruktura, sodišče pritrjuje tožeči stranki, da postopek za pridobitev statusa grajenega javnega dobra ureja predpis, veljaven v času izdaje izpodbijane odločbe, ZUreP-2, ki ga tožena stranka (v zvezi s podelitvijo statusa javnega dobra - javne železniške infrastrukture) ni upoštevala, niti se nanj ni sklicevala.
ZDavP-2 člen 97, 97/3. ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/4, 69, 69/1.
zaposlovanje invalidov - molk organa - upravni spor - rok - spor polne jurisdikcije
Sodišče sme meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - verjeten izgled za uspeh
Tožena stranka je pravilno presojala, ali obstoji pravica do sodnega varstva, katere uresničevaje se varuje z BPP.
Glede na predstavljen obseg podatkov o zadevi s strani tožnika v prošnji za BPP, je tožena stranka prošnjo ustrezno obravnavala in tudi po presoji sodišča tožnik v prošnji niti ni zatrjeval dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za vložitev tožbe pred sodiščem splošne pristojnosti.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - brezplačna pravna pomoč za vložitev ustavne pritožbe - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - verjeten izgled za uspeh
Prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh v zadevi, v kateri zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči, to je za vložitev ustavne pritožbe v kazenski zadevi, saj ni niti v okviru postopka odločanja o prošnji za dodelitev BPP niti v tožbi zatrjeval, da je v obravnavani zadevi izčrpal vsa pravna sredstva, pa tudi ne, da so podani ostali pogoji za vložitev ustavne pritožbe.
odmera dohodnine - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - informativni izračun dohodnine - rok - ugovor
Davčni zavezanec lahko na podlagi drugega odstavka 271. člena ZDavP-2 uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi po poteku roka za vložitev napovedi, vendar najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine. To je možno le v primeru, kadar gre za napoved, ki jo je davčni zavezanec vložil v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, torej v primeru, če informativni izračun davčnemu zavezancu ni bil vročen v predpisanem roku.
pobuda za razpis referenduma - standard obrazloženosti - lokalni referendum
Za referendum v lokalni skupnosti se uporablja le III. Poglavje ZRLI, ki nosi naslov „Postopek za izvedbo referenduma“, to pa so določbe od člena 30 do vključno 56 ZRLI.
Tožnik v nasprotju z določbami ZLS ni dobil možnosti, da bi se seznanil s pravnim mnenjem župana glede (ne)dopustnosti referenduma in da bi dobil možnost, da v 8 dneh z županove strani opredeljeno neskladje pobude z zakonom odpravi.
davek na motorna vozila - zaseg listin - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija odločitev o vprašanju, ki se tiče zbiranja dokaznega gradiva in zavarovanja dokazov, ki so potrebni za izvedbo nadaljnjih postopkov in s tem za odločitev, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt, niti akt, ki ga je dopustno samostojno izpodbijati v upravnem sporu.
komunalni prispevek - skrajšani postopek - en objekt ali več objektov
V uvod odločbe ne spada navedba vseh zakonov in podzakonskih aktov, na podlagi katerih organ v zadevi odloča. Pa tudi sicer kršitev določbe 212. člena ZUP ne pomeni kršitve iz drugega odstavka 237. člena ZUP.
Sodišče ocenjuje tožnikov ugovor o kršitvi določb postopka, ker mu pred izdajo odločbe ni bilo omogočeno sodelovanje, kot neutemeljen in v celoti pavšalen, saj iz upravnih odločb izhaja vir pridobitve podatkov, tožnik pa ni v pritožbi (ne navaja pa tega niti v tožbi) navedel nobenega konkretnega podatka (dejstva), ki bi bil neskladen s podatki uradnih evidenc, da bi organ v pritožbenem postopku moral ugotoviti nepravilnost pri izbiri postopka, tožnika zaslišati in mu s tem dati možnost, da se zaradi zavarovanja svojih pravic oziroma pravnih koristi izjasni o uradnih podatkih.
Odmera komunalnega prispevka je odvisna od konkretnih značilnosti stavbnega zemljišča, na katerem stoji objekt, ne pa od zemljiške parcele, ki jo tožnik napačno enači s stavbnim zemljiščem. Organ je torej pravilno uporabil materialni predpis, s tem ko je za vsak objekt na parceli, upoštevaje stavbno zemljišče, ki objektu pripada, tožniku izdal odločbo, saj gre, glede na nesporno število treh objektov, za tri kratno obveznost plačila komunalnega prispevka za kanalizacijsko omrežje, in posledično za tri upravne zadeve.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
stroški v upravnem sporu - stroški stranke z interesom - nepotrebni stroški
Stroškovni zahtevek stranke z interesom v upravnem sporu ni utemeljen, saj njene navedbe v vlogi niso vplivale na odločitev sodišča, zato ne gre za postopek potrebne stroške.
trošarine - uporaba etilnega alkohola - oproščeni uporabnik - presežene količine trošarinskih izdelkov, odobrenih v dovoljenju
Sodišče zavrača tožničine ugovore, da proizvajalci zdravil pridobijo pravico do oprostitve plačila trošarine na podlagi 44. člena ZTro, saj 6. točka 4. člena ZTro veže status oproščenega uporabnika na izdano dovoljenje carinskega organa. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa, iz katere izhaja, da v primeru, ko fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. člena ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. Ko je dovoljenje izdano, je presoja, ali je določena oseba oproščena plačila trošarine, povezana le še z vprašanjem vsebine tega dovoljenja in ne več z vprašanjem razlage 44. člena ZTro.