pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije - začasno dovoljenje - status stranskega udeleženca v postopku izdaje dovoljenja Zavodu AIPA - status stranke
Po pravnomočno zavrnjeni vlogi za priznanje statusa stranke v upravnem postopku tožeča stranka po presoji Vrhovnega sodišča ne more pridobiti statusa stranke s tem, ko ji je bila nedvoumno poslana odločba le v njeno vednost.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – IZVRŠILNO PRAVO – UPRAVNI SPOR
VS1014405
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 30, 30/1, 30/3, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 297.
sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – odločanje po 4. členu ZUS-1 – sodno varstvo v upravnem sporu - napačen pravni pouk
Sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe je v upravnem sporu zagotovljeno v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe. Če s sklepom o dovolitvi izvršbe ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika, tak sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. To pa ne pomeni, da je zoper tak sklep dovoljeno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1.
UPRAVNI SPOR - VARSTVO KONKURENCE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS1014448
URS člen 36, 37, 38. ZPOmK-1 člen 9, 24, 28, 55, 55/2, 55/3. ZUS-1 člen 4, 4/1, 6, 36/1-3.
zloraba prevladujočega položaja - sklep o uvedbi postopka – sklep o preiskavi - varstvo ustavnih pravic - poseg v ustavne pravice z akti organov – subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu – določljivost dejanj – individualno zatrjevanje kršitve - odločba ustavnega sodišča
Ker je zoper sklep o preiskavi zagotovljeno (drugo) sodno varstvo na podlagi tretjega odstavka 55. člena ZPOmK-1, tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru ni izpolnjena procesna predpostavka (odsotnosti drugega sodnega varstva) za odločanje sodišča v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 (subsidiarno sodno varstvo) in tožba na tej pravni podlagi ni dovoljena.
Človekove pravice in temeljne svoboščine so individualne in jih mora uveljavljati vsak zase. Tega pa tožniki niso storili. Drugi do osmi tožnik niti niso zatrjevali niti navedli, katere zasebne informacije ali dokumente naj bi uradne osebe pri opravi preiskave pregledale oziroma kopirale.
Ker tožeča stranka s tožbo v upravnem sporu lahko varuje le svoje pravice oziroma pravne koristi, v obravnavanem primeru, ko drugi do osmi tožnik s tožbo takih pravic oziroma pravnih koristi ne varujejo, za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, glede na določbo 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, niso imeli procesne legitimacije. Zato je sodišče prve stopnje tožbo v delu, ki se nanaša na drugega do osmega tožnika pravilno zavrglo na navedeni pravni podlagi.
Obnova postopka po ZUP ni dovoljena zaradi pomanjkljivo ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja ali pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Če pa gre za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP pa je dovoljena le zaradi varovanja pravic ali pravnih koristi osebe, ki v prvotnem postopku ni sodelovala kot stranska udeleženka oziroma stranka. To pa pomeni, da je dovoljena le v obsegu, kolikor bi se z odločbo (v tem primeru z gradbenim dovoljenjem) posegalo v z zakonom določene pravice take osebe ali pa v njene pravne koristi, to je neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.
Ker sta upravna organa v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, izdano gradbeno dovoljenje razveljavila izključno zaradi napačne uporabe materialnega prava, sta s tem presegla dovoljen obseg obnove postopka, določen v sklepu o dovolitvi obnove postopka, in v obnovljenem postopku prvotno odločitev razveljavila iz razloga, ki sploh ne more biti obnovitveni razlog. Njuna odločitev je zato nezakonita. Ker te nezakonitosti sodišče prve stopnje ni odpravilo, je nezakonita tudi njegova sodba.
ZDen člen 32, 32/2, 44, 88. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11.
dovoljena revizija – oblika vračanja – zemljišča pozidana po podržavljenju – pozidanost na dan vračanja – višina odškodnine – komunalna opremljenost
V upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana sodba, iz katerega izhaja, da ob izdaji izpodbijane prvostopenjske upravne odločbe na vseh v njej zajetih zemljiščih stojijo objekti, ki niso v lasti upravičencev, zadostuje za sklep, da je v obravnavani zadevi glede vseh v izpodbijani odločbi zajetih zemljišč podana ovira za vračanje v naravi iz drugega odstavka 32. člena ZDen. Ker že obstoj ovire iz drugega odstavka 32. člena ZDen preprečuje vrnitev zemljišča v naravi, so vsi revizijski ugovori, ki se nanašajo na nepravilno uporabo določbe 88. člena ZDen, pravno nepomembni. Morebitna ničnost po začetku veljavnosti ZDen sklenjenih pravnih poslov namreč ne vpliva na pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca, saj ta v obravnavani zadevi že na podlagi določbe drugega odstavka 32. člena ZDen ni upravičen do vračila nepremičnine v naravi.
Odškodnina za nezazidana stavbna zemljišča se ugotavlja na podlagi določb 11. člena Navodila. V tem smislu so ključne ugotovitve o oddaljenosti zemljišča od javnih dovoznih poti, priključenih na javno cestno omrežje, od javnega vodovoda ali od priključka s pitno vodo ter od možnega priključka na nizkonapetostno električno omrežje.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-1, 83/2-2. ZPP člen 367a, 367a/1. ZUP člen 43, 43/2. ZGO-1 člen 63, 63/1.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij - pravica oziroma obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - udeležba stranskih udeležencev - splošno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o izdanem gradbenem dovoljenju, v tej odločbi pa pravica oziroma obveznost stranke oziroma stranskega udeleženca ni izražena v denarni vrednosti, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
Zaradi vprašanj, ki so zastavljena na splošni in načelni ravni in zahtevajo le splošne in načelne odgovore, ki pa v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dvomov ali dilem, revizija ni dovoljena.
V primeru sklepa o stroških upravnega spora, zoper katerega je dovoljena pritožba, je standard obrazloženosti glede na to, da gre za odločitev o stranski terjatvi, sicer nižji, kot se zahteva za obrazložitev odločbe o glavni stvari, vendar pa mora biti kljub temu tudi stroškovna odločitev obrazložena, tako da jo je mogoče preizkusiti. Če ni, gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu, zaradi katere je treba izpodbijano sodbo razveljaviti v vsakem primeru.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZPKri člen 1.
poprava krivic - dovoljenost revizije - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentove zahteve po vsebini očitno ne sodijo med pravice, ki jih ureja ZPKri. To pa hkrati pomeni, da v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi (ki je enaka višini enega izmed zahtevkov, ki so bili zavrženi, in presega 20.000 EUR).
Revident pomembnih pravnih vprašanj ni izpostavil na zahtevan način. Če pa morda meri na vprašanje, ali njegovi zahtevki predstavljajo pravice, ki jih ureja ZPKri in o katerih je pristojna odločati Komisija, pa je odgovor jasen že z branjem določbe 1. člena ZPKri.
Revident zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni konkretiziral, zlasti pa zatrjevanih posledic ni z ničemer izkazal. Glede sklicevanja na okoliščine, ki naj bi jih zatrjeval že v tožbi, pa Vrhovno sodišče poudarja, da je revizija samostojno (izredno) pravno sredstvo, katerega predmet je sodba sodišča prve stopnje. Zato se revident (tudi pri utemeljevanju dovoljenosti revizije) ne more sklicevati na navedbe, argumente in razloge, ki jih je navedel v upravnem sporu na prvi stopnji.
UPRAVNI SPOR - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1014564
ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
brezplačna pravna pomoč - pooblastilo - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Odločba organa o brezplačni pravni pomoči ne more nadomestiti pooblastila stranke. Od tega stališča v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev ne odstopa.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – obnova postopka - trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V upravnem sporu o dovoljenosti obnove upravnega postopka pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če pravno vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Enako velja za splošno vprašanje o materialnopravni pravilnosti izpodbijane sodbe. S takim vprašanjem namreč ni izpolnjen namen instituta dovoljenosti revizije, na podlagi katerega je po navedeni določbi ZUS-1 revizija dovoljena le zaradi vprašanj, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Revidentka, ki ne zatrjuje drugega kot to, da naj bi bila revizija dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o dovoljenosti revizije po tej določbi ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 43, 43/2. ZGO-1 člen 63.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - vprašanja na splošni in načelni ravni - pavšalne navedbe - začasna odredba
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o izdanem gradbenem dovoljenju, v tej odločbi pa pravica oziroma obveznost stranke oziroma stranskega udeleženca ni izražena v denarni vrednosti, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
Zaradi vprašanj, ki so zastavljena na splošni in načelni ravni in zahtevajo le splošne in načelne odgovore, ki pa v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dvomov ali dilem, revizija ni dovoljena.
Revident s pavšalno navedbo glede posega v okolje in njegovo lastninsko pravico, ne da bi obrazložil, zakaj izdaja gradbenega dovoljenja zanj predstavlja zelo hude posledice, ter to tudi izkazal, zahtevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil.