ZPP člen 41, 41/2, 285, 367, 367/5, 377. ZZZDR člen 51, 51/2.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje - materialno procesno vodstvo
Ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča je, da ugovor izključne lastnine ne vsebuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Stališče ne more biti drugačno, ko eden od zakoncev toži na ugotovitev izključne lastnine na stvari, ki spada v skupno premoženje.
Na kršitev materialnega procesnega vodstva se lahko sklicujejo le stranke, ki z določenim stališčem niso seznanjene, v tem primeru pa se je tožnik očitno zavedal, o čem lahko odloča sodišče na podlagi primarnega zahtevka. Zato sodišče tožnika ni bilo dolžno opozoriti, da tudi v zvezi s stanovanjem na T. postavi še podredni zahtevek.
ZPP člen 41, 41/2, 191, 191/1, 191/1-2, 367, 367/5. ZIZ člen 64, 65, 171.
dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino
Izvršilni upniki na podlagi vseh sklepov o izvršbi niso v taki materialnopravni skupnosti, da je možna le enaka odločitev za vse. Ker so toženci navadni sosporniki v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena in petem odstavku 367. člena ZPP pa za subjektivno kumulacijo zahtevkov v primeru navadnega sosporništva ne velja, se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005963
ZPP člen 367a, 367a/1.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija – pripadnik Slovenske vojske – razporeditev - dejansko delo – razlika v plači
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali se lahko pripadnik Slovenske vojske v zvezi s plačilom za dejansko delo ne glede na dejansko sistematizacijo delovnih mest v Slovenski vojski (ustvarjenih formacijskih dolžnosti) sklicuje neposredno na Uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede in na njeni podlagi zahteva ustrezno povečano plačilo za delo, če se na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ugotovi, da je opravljal delo, ki ustreza specialistični formacijski dolžnosti in pomeni za 5 plačnih razredov višjo plačo.
mednarodna zaščita - informacije o izvorni državi - obveznost pridobitve, proučitve in upoštevanja informacij o izvorni državi - kršitev materialnega prava
Glede na določbe 22. člena ZMZ mora v primeru, ko prosilec za mednarodno zaščito navaja takšne subjektivne okoliščine, ki bi lahko bile razlog za priznanje mednarodne zaščite, odločujoči organ pridobiti, proučiti in ustrezno upoštevati informacije o izvorni državi, tudi če meni, da ni realno pričakovati, da bo do preganjanja zaradi okoliščin, ki jih prosilec navaja, tudi prišlo.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - sklep o stroških postopka - vrednost spornega predmeta - stranska terjatev - stroški postopka
Ker v zvezi z odločitvijo o stroških postopka, kot postranski terjatvi, revizija že po zakonu ni dovoljena, je sodišče ob smiselni uporabi 374. člena ZPP tudi ne more dopustiti.
Tožnik za primarni zahtevek, katerega predmet ni denarni znesek, ni opredelil vrednosti spora. Nenavedba vrednosti spornega predmeta pa ima za posledico, da tožnik nima pravice do revizije.
predlog za dopustitev revizije - procesne predpostavke - plačilo sodne takse - umik predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj takse pa v danem roku po prejemu plačilnega naloga ni plačal. V skladu s tretjim odstavkom 105. člena ZPP se zato šteje, da je predlog za dopustitev revizije umaknil.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zatrjevanjem, da obsojencu ni moč očitati goljufivega namena, ker je prve dobave po sklenitvi pogodbe plačal, glede na to, da je imel blokiran bančni račun pa gotovinsko posloval, vložniki izpodbijajo s pravnomočno sodbo ugotovljeno dejansko stanje, česar pa po izrecni zakonski določbi drugega odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni moč uveljavljati.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina - odškodninski spor - plačilo odškodnine - gospodarski spor – varstvo konkurence
Spor med tožnikom in drugim tožencem zato ni niti spor iz delovnega razmerja niti spor med delavcem in delodajalcem. Prav tako pa ni mogoče uporabiti pravila o atrakciji pristojnosti delovnega sodišča (po drugem odstavku 5. člena ZDSS-1), saj drugi toženec ni zavarovalnica, ki bi v odškodninskem sporu, za katerega je pristojno delovno sodišče, nastopala kot sospornik prvega toženca.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker tožeča stranka v predlogu načenja le razloge (protipravnost in zastaranje), s katerimi je bil zavrnjen zahtevek pred sodiščem prve stopnje, obravnavanje v predlogu zastavljenih vprašanj v revizijskem postopku – tudi če bi tožeča stranka uspela izkazati zatrjevani očitek zmotne uporabe materialnega prava – ne bi moglo vplivati na odločitev v njeno korist.
Prvi odstavek 3. člena ZPol ni samostojni temelj, ki bi policiji zapovedoval dolžnost določenega delovanja. Gre za pravno normo, katere predmet je okvirno določanje nalog policije in ki ima zato splošen značaj. Tudi če bi drugi in tretji toženec vedela, da A. nimata sodnega naloga za izpraznitev, bi takšno dejansko stanje lahko ustrezalo zgolj dejanskemu stanu kaznivega dejanja samovolje iz prvega odstavka 313. člena KZ, glede katerega pa policija ni pristojna ukrepati v smeri kazenskega pregona. Drugemu in tretjemu tožencu tako ni mogoče očitati opustitve zakonskih pooblastil v skladu s četrtim odstavkom 30. člena ZPol.
ZDoh člen 13. ZUS-1 člen 25, 25/1, 25/3, 79, 79/1.
dohodnina - dividende - poprečenje - uporaba bilančnega dobička - sprememba davčne prakse - pridobitev dohodka - odločanje v sporu polne jurisdikcije - odločba Ustavnega sodišča - ponoven postopek - stroški upravnega spora po ZPP
Sodišče prve stopnje je (ob upoštevanju, da tožena stranka kljub izrecnim napotkom sodišča ni navedla jasnih razlogov za spremembo davčne prakse in ob upoštevanju razlogov Ustavnega sodišča v odločbi z dne 21. 3. 2013, predvsem, da je „zakonitost v davčnih zadevah kot vezanost uprave na zakone strožja, saj gre z naložitvijo dajatev za poseganje v svobodo in materialni položaj davčnih zavezancev, zato je tudi zahteva po obrazloženem odstopu strožja“) pravilno vztrajalo pri dotedanji davčni praksi (pri čemer je svoje razloge tudi razumno pojasnilo) in v sporu polne jurisdikcije samo vsebinsko odločilo o odmeri tožnikove dohodnine za leto 2003.
V nasprotju z zahtevami iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP v predlogu ni natančnih in konkretnih navedb o spornem pravnem vprašanju in pravnem pravilu, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščinah, ki kažejo na njegovo pomembnost, manjka pa tudi obrazložitev, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevana kršitev določb postopka ni opisana dovolj natančno in konkretno, sicer pa predlogu tudi ni predložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP (367.č člen ZPP).
dovoljenost revizije - davek od dohodkov iz dejavnosti - dohodnina - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vrhovno sodišče je o vprašanju, ki ga kot pomembnega v tej zadevi izpostavlja revident, že odločilo (X Ips 146/2004, X Ips 902/2004, X Ips 1094/2004 in X Ips 664/2007), zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016403
ZPP člen 337, 337/1, 367, 367/1.
družbena pogodba - kršitev družbene pogodbe - izgubljeni dobiček – pritožba – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Toženec je s kršitvijo družbene pogodbe tožnici povzročil škodo v obliki izgubljenega dobička, ki ga je sodišče ugotovilo na podlagi izvedenskega mnenja, podanega že v prvem sojenju. V drugem sojenju je prvostopenjsko sodišče glede višine škode uporabilo milejši dokazni standard, česar toženec ne napada niti v pritožbi niti v reviziji. Čeprav je revizija izredno pravno sredstvo proti drugostopenjski sodbi, toženec v reviziji ne napada odločilnega razloga izpodbijane sodbe, da je prepozno utemeljevanje ugovorov proti izvedenskemu mnenju s sklicevanjem na drugačno mnenje, priloženo šele pritožbi v drugem sojenju.
začasna odredba - davčna izvršba - težko popravljiva škoda ni izkazana - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - (ne)izvedba predlaganih dokazov - javni interes
Za dokazovanje premoženjskega stanja (zatrjevanje neobstoja premoženja) bi tožnica lahko pridobila in predložila dokaze (pri tem ne gre za dokazovanje negativnih dejstev).