DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005918
ZUJF člen 168. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. št. 40/2012) člen 5. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - stroški prevoza na delo - povračilo stroškov javnega prevoza
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delodajalec javnemu uslužbencu dolžan povrniti stroške prevoza na delo in z dela v višini cene javnega prevoza, če le-ta obstaja, tudi v primeru, ko je cena javnega prevoza višja od kilometrine.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-2, 3-3, 3-6.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Opis dejanj, ki so očitana obsojencema, ne pomenijo konkretizacije znakov kaznivih dejanj po 3. členu ZKLD, namen iz 2. člena ZKLD pa sploh ni očitan.
odškodninska odgovornost - zloraba procesnih pravic – vložitev tožbe – izbrisna tožba – pritožba – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Odškodninska obveznost stranke je zaradi vložitve tožbe lahko podana predvsem takrat, kadar škoda izvira iz neutemeljenega ali objestnega pravdanja ali kadar stranka zlorabi postopek za drugačen namen, ker ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugi stranki škoduje.
Izbrisna tožba toženk proti tožnici, ki je lastninsko pravico vpisala po večkratnih zaporednih prenosih pravice, ni bila očitno neutemeljena, saj je bilo vprašanje tožničine dobrovernosti sporno. Trditve o dokaznem namenu toženk so bile premalo konkretizirane, trditve v takem subjektivnem odnosu njihovega odvetnika pa so bile nedovoljene pritožbene novote, saj gre pri subjektivnem odnosu različnih oseb za različne dejanske situacije.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2, 58, 58/2. ZPP člen 25, 25/2, 30, 30/1, 46, 46/1.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - socialni spor
Socialni spor je spor o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje, če je ta pravica povezana z odločitvijo ali dejanjem državnega organa ali nosilca javnih pooblastil po postopku, ki ga določa zakon.
predlog za dopustitev revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – različna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Čeprav gre za isti tožbeni predlog, ta temelji na treh različnih dejanskih in pravnih podlagah, kar skladno s teorijo substanciranja pomeni, da gre v tem primeru dejansko za tri zahtevke. Ker se v predlogu postavljena vprašanja nanašajo le na odločitev sodišča o zavrnitvi zahtevka za razveljavitev oporoke zaradi pomanjkanja oporočne sposobnosti, glede primarnih zahtevkov prav tako ni mogoče uporabiti petega odstavka 367. člena ZPP.
ZUS-1 člen 5, 5/4, 17, 17/3, 18, 18/1, 18/1-1, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZLS člen 65. ZZ člen 3, 8, 51. ZOFVI člen 49.
akti, izdani v obliki predpisa, ki urejajo posamična razmerja - Odlok občinskega sveta - ustanovni akt javnega zavoda - ravnateljica ukinjenega javnega zavoda - delavci ukinjenega javnega zavoda - pravica ustanovitelja javnega zavoda - pravni interes nekdanje ravnateljice
Zakonitost aktov, izdanih v obliki predpisa, ki urejajo posamična razmerja, se presoja po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1. Tak akt je tudi odlok občinskega sveta o ustanovitvi javnega zavoda. Za izpodbijanje takih aktov mora tožnik izkazati pravni interes. Ravnateljica ukinjenega javnega zavoda ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje odloka o ustanovitvi novega javnega zavoda, s katerim se ukinja odlok o ustanovitvi javnega zavoda, katerega ravnateljica je bila, saj s tem, ko je bila ravnateljica, ni pridobila pravic ustanovitelja javnega zavoda; nov odlok v njene pravice ne posega, saj biti ravnateljica ni absolutna pravica, preneha tudi predčasno, med drugim tudi z ukinitvijo javnega zavoda, vendar je to odločitev ustanovitelja. Odlok tudi ne posega v njene pravice do in iz delovnega razmerja, saj daje pravno podlago za to, da se ji ponudi drugo, njeni strokovni izobrazbi ustrezno delovno mesto v novem javnem zavodu, o čemer bodo izdani posamični akti oziroma sklenjene ustrezne pogodbe, sodno varstvo pa bo imela v skladu z delovnopravno zakonodajo. Kot nekdanja ravnateljica tudi ni zastopnica javnega interesa, saj je lahko le državni oziroma občinski pravobranilec, brez pooblastila pa tudi ne more zastopati gojencev javnega zavoda oziroma njihovih staršev in tudi ne delavcev javnega zavoda.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - ugotovitev skupnega premoženja - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – stranka v postopku kot zakonec uslužbenca pristojnega sodišča – objektivna nepristranskost sodišča – manjše sodišče
Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede na relevantne okoliščine (delegacijo predlaga sodišče z manjšim številom sodnikov in drugih zaposlenih sodnih delavcev, v teku je več podobnih sodnih postopkov) utemeljeno določiti pristojnost drugega sodišča.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče samostojno odloča katere dokaze bo izvedlo in pri tem ni dolžno upoštevati tistih dokaznih predlogov, ki ne bi mogli privesti do drugačnih dokaznih zaključkov do kakršnih je sodišče prišlo že na podlagi drugih izvedenih dokazov.
Ker je bil toženkin mož solidarni zavezanec, možnost poplačila terjatve iz zastavljene nepremičnine tretjega ni pravno pomembna. Toženka zakonske domneve o vednosti dolžnikovega zakonca le z nesubstanciranimi trditvami ni mogla izpodbiti.
S stališčem pritožbenega sodišča, da bi v danem dokaznem položaju odgovor na določeno vprašanje lahko podal le obsojeni, ni bila kršena obsojenčeva pravica do molka.
ZUS-1 člen 83, 83/1-1, 83/1-2, 83/1-3. ZUreP-1 člen 108.
dovoljenost revizije - razlastitev - ugasnitev stvarnih pravic - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - zelo hude posledice – zatrjevane posledice niso nastale revidentu
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, saj gre za razlastitev.
Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve ni mogoče presojati dovoljenosti revizije v okviru odločanja o pomembnem pravnem vprašanju.
Zelo hude posledice izpodbijane odločitve kot razlog za dovoljenost revizije morajo nastati v sferi stranke (revidenta).
Tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije ni natančno in konkretno postavila spornega pravnega vprašanja, v skladu z zahtevo iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, zaradi česar je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke zavrglo.
ZDoh člen 13. ZUS-1 člen 25, 25/1, 25/3, 79, 79/1.
dohodnina - dividende - poprečenje - uporaba bilančnega dobička - sprememba davčne prakse - pridobitev dohodka - odločanje v sporu polne jurisdikcije - odločba Ustavnega sodišča - ponoven postopek - stroški upravnega spora po ZPP
Sodišče prve stopnje je (ob upoštevanju, da tožena stranka kljub izrecnim napotkom sodišča ni navedla jasnih razlogov za spremembo davčne prakse in ob upoštevanju razlogov Ustavnega sodišča v odločbi z dne 21. 3. 2013, predvsem, da je „zakonitost v davčnih zadevah kot vezanost uprave na zakone strožja, saj gre z naložitvijo dajatev za poseganje v svobodo in materialni položaj davčnih zavezancev, zato je tudi zahteva po obrazloženem odstopu strožja“) pravilno vztrajalo pri dotedanji davčni praksi (pri čemer je svoje razloge tudi razumno pojasnilo) in v sporu polne jurisdikcije samo vsebinsko odločilo o odmeri tožnikove dohodnine za leto 2003.
V nasprotju z zahtevami iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP v predlogu ni natančnih in konkretnih navedb o spornem pravnem vprašanju in pravnem pravilu, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščinah, ki kažejo na njegovo pomembnost, manjka pa tudi obrazložitev, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevana kršitev določb postopka ni opisana dovolj natančno in konkretno, sicer pa predlogu tudi ni predložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP (367.č člen ZPP).
dovoljenost revizije - davek od dohodkov iz dejavnosti - dohodnina - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vrhovno sodišče je o vprašanju, ki ga kot pomembnega v tej zadevi izpostavlja revident, že odločilo (X Ips 146/2004, X Ips 902/2004, X Ips 1094/2004 in X Ips 664/2007), zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016403
ZPP člen 337, 337/1, 367, 367/1.
družbena pogodba - kršitev družbene pogodbe - izgubljeni dobiček – pritožba – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Toženec je s kršitvijo družbene pogodbe tožnici povzročil škodo v obliki izgubljenega dobička, ki ga je sodišče ugotovilo na podlagi izvedenskega mnenja, podanega že v prvem sojenju. V drugem sojenju je prvostopenjsko sodišče glede višine škode uporabilo milejši dokazni standard, česar toženec ne napada niti v pritožbi niti v reviziji. Čeprav je revizija izredno pravno sredstvo proti drugostopenjski sodbi, toženec v reviziji ne napada odločilnega razloga izpodbijane sodbe, da je prepozno utemeljevanje ugovorov proti izvedenskemu mnenju s sklicevanjem na drugačno mnenje, priloženo šele pritožbi v drugem sojenju.
začasna odredba - davčna izvršba - težko popravljiva škoda ni izkazana - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - (ne)izvedba predlaganih dokazov - javni interes
Za dokazovanje premoženjskega stanja (zatrjevanje neobstoja premoženja) bi tožnica lahko pridobila in predložila dokaze (pri tem ne gre za dokazovanje negativnih dejstev).