KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006770
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ člen 190, 190/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – dokazni postopek – izvedenstvo – kršitev kazenskega zakona - malomarno zdravljenje – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vsebino pravil zdravniške znanosti in stroke ugotavlja sodišče (tudi) s pomočjo izvedencev, samo pa presoja subjektiven odnos obdolženca do dejanja.
Za pravno opredelitev po tretjem odstavku 119. člena KZ (1951) zgolj žalitev državljanov ne zadostuje, saj je treba pri tem kaznivem dejanju žalitev presojati glede na okoliščine, ki kažejo, da se je zaradi žalitev v nečem konkretizirala verska nestrpnost.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZUS-1 člen 22, 22/1.
neplačilo takse za tožbo - domneva umika - sklep o ustavitvi postopka
V ZUS-1 vprašanje plačila sodnih taks ter posledic njihovega neplačila oziroma umika pritožbe ni urejeno, zato se v upravnem sporu uporabljajo prvi in drugi odstavek 105. a člena ZPP, po katerih mora biti predpisana sodna taksa plačana med drugim ob vložitvi tožbe, najkasneje pa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko tudi opozori na posledice neplačila. Tretji odstavek istega člena določa, da če sodna taksa ni plačana v navedenem roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Pri presoji pritožbenega sodišča je izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo postopek, glede na navedene določbe pravilen in zakonit, saj taksa ni bila plačana v roku iz plačilnega naloga, hkrati pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - odstop od sodne prakse - pomembno pravno vprašanje
Zatrjevana procesna kršitev, tudi, če jo je sodišče druge stopnje zagrešilo, na zakonitost odločitve ni vplivala. V ostalem pa ne gre za pomembna pravna vprašanja, o katerih bi moralo Vrhovno sodišče odločati zaradi zagotovitve pravne varnosti. Tudi neenotnost prakse višjega sodišča ni izkazana, saj v zadevah, ki so citirane v predlogu, ne gre za situacije, ki bi jih bilo mogoče primerjati z obravnavano zadevo.
predlog za dopustitev revizije - spor o prenehanju delovnega razmerja - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga – regres za letni dopust - jubilejna nagrada - premije dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja
Po določbi 2. točke 31. člena ZDSS-1 je v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja revizija vselej dovoljena. Predmet takšnega spora so običajno, kadar se uveljavljajo z isto tožbo, tudi dajatveni zahtevki za plačilo prejemkov, do katerih bi bil delavec upravičen, če mu ne bi nezakonito prenehalo delovno razmerje in s plačilom katerih se vzpostavi stanje, kot če ne bi bilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Gre za terjatve v povezavi s pravicami iz delovnega razmerja na različnih podlagah, običajno pa za plačilo nadomestil plače, regresov za letni dopust, jubilejnih nagrad in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki ne predstavljajo le povračila materialnih stroškov.
Ker tožniki vse svoje zahtevke uveljavljajo v posledici domnevnih nezakonitosti izrednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je sodišče o njih pravnomočno odločilo z isto sodbo, gre za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
Toženec ni sklenil kupa na preskušnjo, pač pa običajno kupno pogodbo. Od nje je neutemeljeno odstopil, saj so bile grajane napake odpravljene. Ker je na račun dela kupnine izročil manjše plovilo, ki je bilo v nasprotju s pogodbenim pogojem obremenjeno z neplačanimi leasing obroki in zato tožnici kasneje odvzeto, mora ta del svoje obveznosti izpolniti v denarju. Spremenjene okoliščine in nemožnost spolnitve, do česar je prišlo zaradi njegovega nepravilnega ravnanja, ga ne odvezujejo pogodbene obveznosti plačati celotno kupnino.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – presoja pritožbenih navedb – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Vrhovno sodišče je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vezano na dejansko stanje, ugotovljeno v pravnomočni sodbi, in se ne spušča v presojo dejanskih vprašanj in dejstev, ki jih sodišče ni ugotovilo, pa bi jih po mnenju vložnikov moralo.
ZUS-1 člen 83, 83/1-2, 83/1-3. ZBPP člen 40, 40/1, 40/5.
dovoljenost revizije - zavrženje - brezplačna pravna pomoč - prepozna vrnitev napotnice - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - zelo hude posledice - neizkazane posledice - predlog za oceno ustavnosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da sta določbi prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP povsem jasni in ne sprožata nikakršnih dilem ter ne potrebujeta dodatne razlage, na to stališče se sklicuje tudi v tej zadevi. Glede na to, da je Ustavno sodišče RS v zvezi z revidentkino pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti določbe petega odstavka 40. člena ZBPP sprejelo stališče, da od odločitve o oceni ustavnosti te določbe ZBPP ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, revidentka pa kot pomembno pravno vprašanje kot razlog za dovoljenost revizije izpostavlja prav vprašanje skladnosti te določbe z Ustavo RS, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi lahko izkazala obstoj pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazane s pavšalnimi navedbami o domnevnih kršitvah njenih ustavno zagotovljenih pravic v obravnavani zadevi, brez opredelitve konkretnih posledic izpodbijane odločitve in razlogov, zaradi katerih so te posledice zanjo zelo hude.
ZUS-1 člen 63, 63/1, 71, 71/2, 83, 83/2-2. ZVOP-1 člen 6, 9, 9/4, 10, 10/3, 32, 32/4. ZVO-1 člen 148, 148/1-5.
varstvo osebnih podatkov – obdelava osebnih podatkov – zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov
Ker določba četrtega odstavka 32. člena ZVOP-1 daje pooblastilo informacijskemu pooblaščencu (toženi stranki) za nadzor nad varstvom osebnih podatkov samo za primere iz četrtega odstavka 9. člena in v primeru tretjega odstavka 10. člena ZVOP-1, v obravnavanem primeru pa obdelava osebnih podatkov s strani upravljalca ne temelji na tretjem odstavku 10. člena ZVOP-1, četrti odstavek 32. člena ZVOP-1 revidentu ne daje pravice zahtevati prenehanja obdelave njegovih osebnih podatkov za sporne namene in je tožena stranka njegovo zahtevo pravilno zavrgla.
ZKZ člen 11, 13, 14, 14/2-1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 81. ZPP člen 359, 383.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč - višina odškodnine – vrednost točke - prepoved reformatio in peius
Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne sme spremeniti sodbe sodišča prve stopnje v škodo stranke, ki je vložila revizijo, če je vložila revizijo samo ona.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZTP člen 27, 27/2-4.
dovoljenost revizije - preklic dovoljenja za dostop do tajnih podatkov - odstop do sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan - neenotna sodna praksa ni izkazana - zelo hude posledice niso izkazane posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident v obravnavani zadevi ni izkazal odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede postavljenega pravnega vprašanja, saj ni izkazal, da gre v zadevi Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje, za bistveno enako dejansko in pravno stanje, kot v obravnavani zadevi. Ker ni predložil odločbe sodišča prve stopnje, na katero se sklicuje, pa bi jo glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča moral, tudi ni izkazal neenotne sodne prakse sodišč prve stopnje. Zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revident ni izkazal, da zaradi posledic izpodbijane odločitve ne more več opravljati (drugega) dela, za katerega dostop do tajnih podatkov ni potreben, ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje povezano z vsebino zadeve - molk v inšpekcijskem postopku - obvestilo pobudniku
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker je vsebina obravnavanega primera presoja zakonitosti sklepa o zavrženju pritožbe zaradi molka prvostopenjskega upravnega organa kot nedovoljene, vprašanje, ki se nanaša na razloge, zaradi katerih inšpekcijski organ ni uvedel postopka, se to vprašanje ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve. Zato ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi bila revizija dovoljena.
ZUS-1 člen 64, 64/1-3. ZMZ člen 16b, 17. ZUP člen 237, 237/2-3.
mednarodna zaščita - združitev družine - priznan status begunca - projekt Eurema - odpravljena odločba tožene stranke - pravica prosilca, da se opredeli do nekosistentnosti svojih izjav
Ob ugotovljeni nekonsistentnosti v izjavah prosilca, mu je v skladu z 9. členom ZUP potrebno dati možnost, da se o tem opredeli.
Zahtevek za znižanje kupnine (actio quanti minoris) je oblikovalen. Usmerjen je k prilagoditvi cene zmanjšani vrednosti stvari, ki je posledica stvarnih napak. Če pogodbeni stranki ne dosežeta sporazuma o znižanju kupnine, jo sodišče zniža za razliko med vrednostjo stvari brez napake in med vrednostjo stvari z napako v času sklenitve pogodbe.
Po določbi 478. člena OZ se kupnina zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe. Določba se uporabi tako, da se (i) kot vrednost, ki naj bi jo imela stvar brez napake, praviloma upošteva pogodbena vrednost (cena) te stvari, da se nato (ii) ugotovi, za kolikšen delež (odstotek) je vrednost zmanjšana zaradi napake in na podlagi tega (iii) ugotovi vrednost stvari z napako ter da se (iv) za razliko zniža kupnina. Kriterij znižanja kupnine je torej sorazmerje (in ne razlika) vrednosti stvari brez napake in z napako.
Če kupec doseže znižanje kupnine, odpade podlaga za plačilo kupnine v znesku, za katerega je bila ta znižana, če doseže znižanje kupnine potem, ko jo je že plačal, pa pridobi kondikcijski zahtevek za vračilo tistega zneska, za katerega je bila kupnina znižana.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizija – zastaranje odškodninskega zahtevka – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – trditveno in dokazno breme
Tožnik pod krinko uveljavljanja zmotne uporabe materialnega prava in procesnih kršitev skuša doseči preverjanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.
Vrhovno sodišče je v več odločbah (II Ips 664/2007, II Ips 11/2008, II Ips 1202/2008) zavzelo stališče, da zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja. Zadošča, da je imel oškodovanec realne možnosti za uveljavitev svojega odškodninskega zahtevka. Riziko pravočasne ocene, da je zaznavno škodno ravnanje tožene stranke protipravno, nosi tožeča stranka in ne more čakati, da to ugotovi šele sodišče.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Vrednost spornega predmeta, ki je na revizijski stopnji še sporna ni jasno in izrecno določena, za revizijsko sodišče pa je nedoločljiva, zato je sodišče revizijo zavrglo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Ni treba, da bi opis dejanja v izreku sodbe vseboval storilčev poseben subjektivni odnos do izvršitvenega ravnanja; se pa mora sodišče v razlogih sodbe opredeliti do obsojenčeve krivde.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – dovoljenost revizije – odškodnina – sojenje brez nepotrebnega odlašanja – pravica do sojenja v razumnem roku - ZVPSBNO
Po sedmem odstavku 20. člena ZVPSBNO je v sporih za povrnitev škode po tem zakonu revizija izključena.
ZVPSBNO predstavlja pravno podlago za uveljavljanje odškodnine za vso nepremoženjsko škodo, ki je posledica prekomernega trajanja takega sodnega postopka, vključno z nepremoženjsko škodo, ki je posledica njegovega prekomernega trajanja pred 1. 1. 2007.
OZ člen 132, 165, 168, 168/3. ZOR člen 155, 186, 189, 189/3. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2, 286, 286/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 362, 362/1, 362/2, 380, 380/1.
povrnitev premoženjske škode - navadna škoda - izgubljeni dobiček – priznanje lastninske pravice na vozilu – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza - zmanjšanje vrednosti vozila - stroški najema vozila - stroški vzdrževanja vozila – odškodnina - kdaj zapade odškodninska obveznost - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - dokazovanje - prekluzija - eventualna maksima - izvedba prepoznega dokaza - vezanost sodišča prve stopnje na materialnopravno mnenje sodišča druge stopnje - izvedenec – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - pravica do pravnega varstva – pomanjkljivosti odločbe
Zahtevek za povrnitev navadne škode zaradi zmanjšanja vrednosti vozila in nastalih stroškov vzdrževanja vozila na eni strani in zahtevek za povrnitev izgubljenega dobička na drugi strani se izključujeta.
S tem, ko tožnik vozila iz razlogov na strani toženke ni mogel uporabljati, je vozilo izgubljajo vrednost, ne da bi služilo namenu, zaradi katerega je bilo kupljeno. V nasprotju s tem namenom je predstavljalo mrtvi kapital, katerega vrednost je padala. S tem je tožniku nastajala škoda, ki je ni mogel preprečiti oziroma zmanjšati, ker zaradi neurejene dokumentacije vozila tudi ni mogel prodati. Zato je zmanjšanje vrednosti vozila v spornem obdobju, ki je posledica neuporabe, v vzročni zvezi z ravnanjem toženke, škoda, ki je tožniku nastala, pa je pravno priznana škoda.
Glede stroškov hrambe je materialnopravno pravilna obrazložitev sodišča druge stopnje, da škoda tožniku v tem delu še ni nastala oz. še ni zapadla, ker dolga, stroškov hrambe, še ni plačal. S tem, ko obstoji dolg tožnika do upnikov, še ni prišlo do posega v kakšno tožnikovo pravico. Pri dolgovih je negotovo, ali bo sploh prišlo do njihovega plačila, zato je težko govoriti o zmanjšanju premoženja. Do zmanjšanja tožnikovega premoženja tako še ni prišlo, zato je njegov zahtevek v tem delu preuranjen in ga je sodišče druge stopnje pravilno zavrnilo.