ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-10, 3-14, 8, 9.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – vohunstvo – sovražna propaganda
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 9. člena ZKLD je storil, kdor je širil propagando, ki je vsebovala poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost izpolnjevanja pogojev - dokazno breme
V obravnavani zadevi gre za ponovno vloženo prošnjo oziroma zahtevo za uvedbo postopka za priznanje mednarodne zaščite. Za ta postopek pa veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, saj mora v skladu s prvim odstavkom 57. člena ZMZ oseba sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek.
Iz predloženih spletnih naslovov, katerih vsebino je tožena stranka v izpodbijani odločbi na kratko povzela, in tožnikovih izjav tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne izhaja bistveno povečana verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
ZPP člen 350, 350/2. ZOR člen 250. Bürgerliches Gesetzbuch (BGB) paragraf 276.
povrnitev premoženjske škode - začasna odredba – škoda zaradi neutemeljeno izdane začasna odredba – pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo - nemško pravo - sklepčnost tožbe
Tožena stranka v reviziji pravilno opozarja, da bi bila odločitev sodišča druge stopnje pravilna, če bi se pogodbeni stranki o plačilu pogodbene kazni za primer objektivne zamude dogovorili že v prodajni pogodbi z dne 2.4.2002, torej pred nastankom zamude. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da sta pogodbeni stranki dogovor o tem, da tožnik plača pogodbeno kazen kljub temu, da ni v ničemer povzročil zamude pri izročitvi premičnin, sklenili šele v dodatku z dne 10. 2. 2003, potem ko je izdana začasna odredba že prenehala veljati in ko je tudi zamuda že prenehala z izročitvijo stvari dne 21.12.2002. Tožena stranka ima tako prav, ko opozarja, da po pogodbenih določilih, ki so veljala v trenutku nastanka škode, tožnik pogodbene kazni ni bil dolžan plačati, zato njenega povračila tudi ne more zahtevati od tožene stranke.
izvršilni postopek - krajevna pristojnost - ustalitev krajevne pristojnosti - sprememba naslova po vložitvi predloga za izvršbo
Okoliščina, da je po vložitvi predloga za izvršbo dolžnik spremenil stalno prebivališče (11. 7. 2001 se je prijavil na sedanji naslov v Zidanem mostu ..., ki leži na območju Okrajnega sodišča v Celju) povsem enotni in obsežni praksi Vrhovnega sodišča ne vpliva na določitev krajevne pristojnosti izvršilnega sodišča.
Tožnik ni dokazal nedopustnega ravnanja tožene stranke. Delodajalka je tožnika opozorila, da ne izpolnjuje pogojev za upokojitev, da pa zaradi sporazumnega prenehanja delavnega razmerja tudi ne bo upravičen do odpravnine. Tožnika je pozvala, naj sporoči, ali kljub temu vztraja pri podani vlogi za prenehanje delovnega razmerja in vlogi za upokojitev, saj ga, če bi se premislil, ne bo mogla ponovno zaposliti. Tožnik pa je 5. 11. 2001 ponovno poslal dopis, da vztraja pri svoji vlogi.
Ravnanje obsojenke, opredeljeno v opisu kaznivega dejanja, da je kot direktorica gospodarske družbe, ki je bila investitor objekta, izvajalcu odredila pričetek gradbenih del, čeprav je vedela, da se na tem območju nahaja arheološko najdišče izjemnega pomena, gradbeno podjetje pa je na podlagi njene odredbe pričelo z gradnjo, bi moralo sodišče opredeliti kot (posredno) storitev kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku 223. člena KZ.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - predhodni preizkus tožbe - dopolnitev tožbe
Okrožno sodišče se lahko v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZPP po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave. Vendar pa sodišče lahko v tem smislu opravi predhodni preizkus tožbe le, če ima tožba vse potrebne sestavine iz prvega in drugega odstavka 180. člena ZPP. Ena od tovrstnih okoliščin je lahko tudi narava spornega razmerja, iz katerega tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo. Navedena okoliščina je namreč odločilna v tistih primerih, ko zakon na določeno naravo spora veže pristojnost posameznega sodišča (drugi odstavek 30. člena in drugi odstavek 32. člena ZPP).
Okrožno sodišče v Mariboru je zato pravilno - potem ko je prejelo predlog za izvršbo - tožečo stranko v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozvalo na dopolnitev tožbe tako, da bo ta vsebovala vse potrebne sestavine iz 180. člena ZPP, zlasti tudi navedbo okoliščin, od katerih je odvisna stvarna pristojnost sodišča. O stvarni pristojnosti se je lahko izreklo šele po tem, ko je prejelo dopolnjeno tožbo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – pravice obrambe - presoja pritožbenih navedb – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Iz 395. člena ZKP izhaja zahteva, da sodišče druge stopnje presodi vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločilna dejstva, zavzame o njih stališča in jih ustrezno utemelji, ni pa mu treba ponovno navajati razlogov o odločilnih dejstvih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2006870
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 424, 424/1. KZ člen 234a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - preslepitev - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - načelo dispozitivnosti
Pri sklepanju pogodbe kot dvostranskega odplačnega posla pri gospodarskem poslovanju za to, da je storilcu mogoče očitati preslepitev, ni treba, da bi ob sklenitvi takšnega posla posebej in izrecno zatrjeval, da bo svojo obveznost izpolnil in to še toliko manj takrat, kadar je izrecno naveden rok za izpolnitev.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – presoja pritožbenih navedb - odločba o stroških kazenskega postopka – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče druge stopnje lahko postranske pritožbene navedbe (ko oceni, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo v celoti pravilno in popolno) zavrne s skupno oceno in ugotovi nerelevantnost ugovorov, ne da bi podalo razloge za zavrnitev vsakega nebistvenega ugovora posebej.
ZKP člen 369, 369/1-3, 371, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev pritožbe - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Z zakonom je kot razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki med drugim obsega tudi drugačno presojo izvedenih dokazov ter njihove verodostojnosti.
Za združbo kot kvalifikatorno okoliščino po drugem odstavku 196. člena KZ velja nižja stopnja organiziranosti, njena notranja struktura pa je enostavnejša v primerjavi s hudodelsko združbo po 297. členu KZ.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje – vštevanje pripora
Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je sodišče zavrnilo zahtevo obsojenca za vštetje pripora odrejenega v drugi kazenski zadevi, v kazen zapora - gre za odločbo, izdano po pravnomočno končanem kazenskem postopku v postopku izvrševanja kazni, ki se lahko izpodbija le, če so podani pogoji po prvem odstavku 420. člena ZKP.
URS člen 22, 25. OZ člen 190. ZTLR člen 13, 13/2, 20, 22, 23, 24, 25, 26. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 360, 370, 370/3.
dogovor o skupni gradnji – solastnina - dogovor o solastniških deležih - dogovor o stvarnopravnih deležih - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - pravni posel - sprememba solastniškega deleža - spojitev - prirast - gradnja na tujem svetu - nova stvar - vlaganje v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj - izravnalni zahtevek - neupravičena pridobitev - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek - namera - dokazna ocena
Tožbeni zahtevek temelji na dogovoru o skupni gradnji. Pravni posel, ki je podlaga za prenos lastninske pravice, v ZTLR ni bil natančneje opisan, štejemo pa lahko, da je bistven element dogovor, ki ustvarja pravno posledico spremembe lastninske pravice. Enako kot čisti prenos lastninske pravice pa lahko obravnavamo tudi dogovore, ki se nanašajo na spremembo enoosebnega lastninskega razmerja v solastninsko razmerje oziroma na spremembo solastniških deležev med solastniki ali vstop novega solastnika v solastninsko razmerje. Dogovor o skupni gradnji ima torej stvarnopravne učinke, če vsebuje tudi dogovor, da bo gradnja podlaga za pridobitev (so)lastninske pravice oz. za spremembo obstoječih solastniških deležev. Ni pa nujno, da bi bila s tem dogovorom določena tudi že višina novih solastniških deležev. V primeru, da novi deleži niso bili vnaprej določeni, se v pravdi ugotavljajo glede na okoliščine konkretne zadeve, če pa tudi to ni mogoče, pa se na podlagi drugega odstavka 13. člena ZTLR domneva, da so enaki.
OZ člen 332. ZPP člen 212, 213, 214, 215, 367, 367/3, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije – prenehanje pogodbe - plačilo pogodbene cene – pritožba – trditvena podlaga - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Vsa zastavljena vprašanja, ki naj bi se nanašala na 332. člen OZ (rok v trajnem dolžniškem razmerju) in na 212. do 215. člen ZPP (splošne določbe o dokazih in dokaznem bremenu) temeljijo na napačni predpostavki, da je šlo v pravdi za vprašanje prenehanja pogodbe in dokazovanje prenehanja. Iz predložene drugostopenjske sodbe pa je razvidno, da je tožena stranka vprašanje prenehanja veljavnosti pogodbe s svojimi trditvami sprožila prepozno, z nedovoljeno pritožbeno novoto.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laični predlog – postulacijska sposobnost – državni pravniški izpit – predlog za dopustitev revizije zoper sklep o stroških postopka – rok za vložitev predloga za dopustitev revizije – priloge – izvod sodbe sodišča druge stopnje – predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča prve stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Laični predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
Zastaralni rok za občasne terjatve, kakršne so tudi terjatve za plačilo zakonskih zamudnih obresti pa po določbi prvega odstavka 372. člena ZOR znaša tri leta.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - negativnost pisanja medijev iz kraja sedeža pristojnega sodišča
Zgolj negativno ali žaljivo pisanje časopisov o določeni stranki, ki pred sodiščem nastopa v vlogi pravdne stranke, ne more vplivati na odločanje sodnikov in odločanje sodišča tudi ni odvisno od vpliva (lokalnih) medijev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - ugotovitev skupnega premoženja - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – stranka v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča – objektivna nepristranskost sodišča
Med tehtne razloge za določitev drugega sodišča spada tudi okoliščina, da je tožnica uslužbenka za obravnavani pravdni postopek pristojnega Okrožnega sodišča v Ljubljani.