pristop k dolgu po sili zakona - pristop k dolgu pri prevzemu kakšne premoženjske celote – kmetija – povrnitev vlaganj v nepremičnino – solidarne obveznosti - navadno sosporništvo
Za procesni položaj, ki nastane med strankami po 433. členu OZ, velja, da iz razmerja samega ne izhaja, da bi morala biti obveznost pristopnika nujno enaka (zlasti ne po obsegu) obveznosti glavnega dolžnika, zato je pravilna opredelitev procesnega razmerja med več osebami na dolžniški strani (na podlagi pravil materialnega prava) kot navadno sosporništvo. To pa pomeni, da je za drugo toženko in tretjega toženca še vedno odprto vprašanje zapadlosti dolga, h kateremu naj bi pristopila.
Ob dejstvu, da sam prispevek vsebuje informacijo o tožnikovem zanikanju odgovornosti njegovo (ponovno) zanikanje v zahtevanem popravku ne pomeni (bistvenega) dopolnjevanja navedb v objavljenem besedilu.
ZUS-1 člen 52, 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 8, 10.
dovoljenost revizije - davčni inšpekcijski nadzor - davek od drugih dohodkov - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - davčna osnova - tožbene novote - dokazna ocena - kršitev upravnega postopka - zapisnik - ugotavljanje dejanskega stanja - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če gre za splošno znane pravne institute oziroma pojme, ki v teoriji in praksi ne sprožajo dilem, to pa je tudi 52. člen ZUS-1, ki je jasen; oziroma, če se poskuša kot pravno vprašanje prikazati vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
Zelo hude posledice kot razlog za dovoljenost revizije je treba navesti konkretno in jih vsaj na stopnji verjetnosti tudi izkazati.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0016438
ZPZS člen 9. ZLNDL.
dopuščena revizija - lastninjenje – promet z nepremičninami - pravica uporabe – pridobitev pravice uporabe - vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo - ustna pogodba - realizacija – pridobitev lastninske pravice – dediči – sosporništvo
Vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev te pravice in da se je ta lahko prenašala tudi izvenknjižno. Stališče sodišča druge stopnje, da bi lahko tožniki z zahtevkom za ugotovitev pridobitve lastninske pravice na podlagi ZLNDL uspeli le v primeru, če bi predložili pisno odločbo ali pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom za prenos pravice uporabe, je tako materialnopravno zmotno. Vrhovno sodišče je že v zadevi II Ips 249/2005 zavzelo stališče, da je lahko zahtevek za ugotovitev pridobitve lastninske pravice na podlagi ZLNDL utemeljen tudi, če tožeča stranka izkaže prenos pravice uporabe z ustno pogodbo, če je bila ta realizirana.
prekinitev postopka vpisa v register - sklep, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - rešitev predhodnega vprašanja
Sklep o prekinitvi postopka za vpis revidentke v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje tam navedene dejavnosti do pravnomočnosti inšpekcijske odločbe, izdane zaradi kršitve delovnopravne zakonodaje s strani tožeče stranke, ni sklep v smislu 2. člena ZUS-1 niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 28, 28/1. ZUP člen 5, 87, 87/1, 87/3, 87/4, 101, 101/2.
pravočasnost tožbe – iztek roka za dvig pisanja na dan dela prosti dan - fikcija vročitve pisanja v soboto - začetek teka roka za vložitev tožbe - prepozna tožba
V ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan.
ZPP člen 313, 313/2, 328, 328/1. ZIZ člen 19, 21, 42.
predlog za izdajo popravnega sklepa - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa – poprava pomote – paricijski rok
Če paricijski rok v sodbi ni določen, to ne pomeni, da sodba ni izvršljiva. Upošteva se zakonski rok 15 dni po drugem odstavku 313. člena ZPP, ravnanje izvršilnega sodišča v takih primerih pa ureja tudi ZIZ v 19., 21. in 42. členu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002353
ZPSPP člen 12. OZ člen 51, 56. ZPP člen 213, 229, 339, 339/1, 339/2-8.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - oblika pogodbe - obličnost najemne pogodbe - ustni dogovor o stranskih točkah pogodbe - ustni dogovor o bistvenih sestavinah pogodbe - dokazni predlog - zaslišanje priče - substanciranje dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - dopuščena revizija - dokazovanje
Pri razlagi ustnega dogovora o najemu poslovnega prostora, ki je bil glede na ugotovitve sodišč prve in druge stopnje sklenjen med pravdnima strankama, je potrebno upoštevati tudi določbe ZPSPP ter OZ. ZPSPP v 12. členu določa, da se najemna pogodba za poslovno stavbo oziroma za poslovni prostor sklene v pisni obliki. Če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna. Predpisana oblika velja tudi za kasnejše spremembe ali dopolnitve pogodbe.
Zatrjevani ustni dogovor se o nanaša na bistvene sestavine najemne pogodbe (predmet najema in višina najemnine), zato ga ni mogoče uvrstiti pod tretji odstavek 51. člena oziroma pod drugi odstavek 56. člena OZ (ustni dogovor o stranskih točkah). Hkrati pa se zanj ne more uporabiti niti četrti odstavek 51. člena oziroma tretji odstavek 56. člena OZ. Z njim se sicer zmanjšujejo obveznosti tožene stranke kot najemnika, vendar se hkrati povečujejo obveznosti tožeče stranke kot najemodajalca, ki za oddajo prostora v najem dobi bistveno nižjo odmeno.
Toženec je zaslišanje priče predlagal tudi za potrditev navedb o sporazumni razvezi najemne pogodbe in odpovednem roku ter o delnem plačilu najemnine, za katerega trdi, da je bilo izvršeno v gotovini. Ta dokaz glede na njegove navedbe ni bil informativnega značaja. Navedel je namreč, v zvezi s čim je priča predlagana ter katere njegove navedbe naj bi potrdila, to pa za substanciranje dokaznega predloga v konkretnem primeru zadostuje.
postopek o prekršku - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - razlogi izpodbijanja
S sklicevanjem na to, da je prekrškovni organ dokaz pridobil v nasprotju s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu, vrhovna državna tožilka ne uveljavlja kršitve, zaradi katere je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, saj ne gre za kršitev ZP-1 oziroma drugega predpisa, ki določa prekršek (prvi odstavek 169. člena ZP-1).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakoniti zastopnik stranke in njegove povezave s sodniki pristojnega sodišča - izločitev sodnika
Okoliščina, da je zastopnik toženke zakonski partner ene od sodnic gospodarskega oddelka predložitvenega sodišča, sama po sebi še ne ogroža zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Bi pa utegnila morebitna povezanost zakonitega zastopnika toženke s katerim drugim sodnikom gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani predstavljati razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP). Vendar o taki povezanosti ni mogoče sklepati v naprej. O obstoju izločitvenega razloga bi namreč moral obstajati sklep, s katerim bi bilo zahtevi za izločitev sodnika ugodeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - konkurenčna prepoved - kršitev konkurenčne prepovedi - rok za odpoved
Subjektivni rok za odpoved začne teči, ko se delodajalec seznani z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo le-te.
Glede na to, da tožnik ni izpolnjeval pogojev za nadaljevanje pedagoškega dela pri toženi stranki in glede na to, da se je s 1. 10. 2005 zaposlil pri drugem delodajalcu, je sodišče zmotno priznalo tožniku pravice iz delovnega razmerja pri toženi stranki po navedenem datumu, saj so se s 30. 9. 2005 stekli pogoji za prenehanje njegove pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča v smislu določb 118. člena ZDR.
zahteva za varstvo zakonitosti – pogodba o leasingu – poslovni prostori - dobava toplotne energije – zavezanec za plačilo stroškov dobave toplotne energije – splošni poslovni pogoji – pojem odjemalca toplote - jemalec leasinga
Predpisi, na katere se sklicuje tožilstvo, ne določajo, da je v primeru zakupa odjemalec toplote zakupnik. Zato je tožeča stranka to vprašanje lahko uredila v svojih splošnih pogojih. Splošni pogoji so določali, da je odjemalec toplote oseba, ki je lastnica objekta oskrbovanega s toploto.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali s pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča odpravljena odločba tožene stranke predstavlja odpadlo pravno podlago za tožničina izplačila prejemkov delavcu iz naslova delovnega razmerja, ki jih je tožeča stranka kot delodajalec morala izplačati delavcu za obdobje od dne, ko bi delavec moral biti odjavljen iz zdravstvenega zavarovanja zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije, če bi odločba tožene stranke z dne 17. 2. 2004 v zvezi z odločbo z dne 15. 5. 2003 bila zakonita, pa do dne, ko je bil delavec odjavljen iz zavarovanja na podlagi pravnomočne sodbe Delovnega in socialnega sodišča, s katero je bilo ugotovljeno, da se delavec razvrsti v I. kategorijo invalidnosti od 17. 4. 2003 dalje, v višini pokojnin, ki bi jih v primeru pravilnih odločb tožene stranke ta morala izplačati delavcu v istem obdobju?
POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VS4002373
ZIP člen 19, 251c.
sporazum o zavarovanju terjatve - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - sodna poravnava - zapadlost terjatve iz sodne poravnave – zamudne obresti – banka – izračun zamudnih obresti
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno pojasnili, da bi tožnika prekoračitev dovoljene obrestne mere pri njenem izračunu, napačen izračun revalorizacije in nespoštovanje omejitve teka obresti lahko kot dolžnika uveljavljala v izvršbi, ne pa v pravdi za ugotovitev ničnosti sporazuma. Sporazum namreč ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in posledično ničen, če banka kot upnica napačno obračuna obrestno mero, revalorizacijo ali višino obresti. Takšno ravnanje banke predstavlja kvečjemu kršitev pogodbe, določila pogodbe (oziroma sporazuma) pa so še vedno v skladu z zakonom.
19. člen ZIP je v drugem odstavku določal, da se zapadlost terjatve iz sodne poravnave dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z javno listino ali po zakonu overjeno listino. Stališče tožnikov, da bi moral zapisnik sporazuma določati točen datum zapadlosti terjatve, ni pravilno. Zadošča namreč, da je mogoče ta datum na podlagi sodne poravnave določiti.
delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - nekdanji sodnik porotnik
Po poteku mandata sodniku porotniku, zlasti če je od poteka mandata poteklo že dalj časa, zgolj zaradi preteklega opravljanja funkcije sodnika porotnika niso podani pogoji v smislu navedenih določb ZPP za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za vodenje postopka in odločanje v sporu, v katerem kot stranka nastopa bivši sodnik porotnik, saj ni ugotovljeno, da bi se postopek na tak način lažje opravil, oziroma da bi bili za tako odločitev podani drugi tehtni razlogi.